Slepoto bi lahko preprečili

Svet
, posodobljeno:

Slepota in huda slabovidnost sta bolezni, ki občutno poslabšata kakovost življenja človeka. Po znanih podatkih število slepih in slabovidnih ljudi skokovito narašča, ozaveščanju o teh boleznih in zlasti o preventivi, ki bi ju lahko občutno zmanjšala, pa sta namenjena svetovni dan vida, 14. oktober, in dan bele palice, 15. oktober.

Slepoto bi lahko preprečili

SLEPOTA> Podatki navajajo, da bolehajo za slepoto in hudo solabovidnostjo že štirje odstotki svetovnega prebivalstva (314 milijonov ljudi). Ob tem bi kar 80 odstotkov takih obolenj lahko učinkovito preprečili že tako, da bi se odpravili pravočasno na zdravniški pregled in bi začeli pravočasno nositi zdravniško predpisana očala.

“Videča” kultura

“Po znanih podatkih dobimo s pomočjo vida iz okolice dobrih 83 odstotkov podatkov, nujnih za vsakdanje življenje in celo za preživetje,” opozarja predsednik slovenske zveze društev slepih in slabovidnih Tomaž Wraber. “Zato v naši civilizaciji vid prevladuje nad vsemi drugimi čutili. Strokovnjaki pravijo, da je naša kultura okulocentristična. To potrjuje podatek, da sta sodoben način življenja in večina najnovejših tehnoloških ter drugih pridobitev takšnih, ki terjajo zdrav vid.”

Rezultati študije, ki so jo opravili med prebivalstvom ZDA in Avstralije navajajo, da se tretjina ljudi najbolj boji raka, tretjina preostalih bolezni, kar tretjina pa slepote.

Pravica do vida

Pod okriljem SZO poteka že deset let globalna kampanja Vision 2020: The Right to Sight (Vid 2020: pravica do vida). Namen je preprečiti, da bi do leta 2020 število slepih na svetu naraslo na 70 milijonov, število slabovidnih pa bo še veliko večje.

To skušajo uresničiti z ozaveščanjem o problemu in opozarjanjem na učinkovite rešitve, ki jih ljudje pogosto ne upoštevamo v dovolj veliki meri. Kampanjo podpira že 97 članic SZO. Slovenije je podpisnica dogovora, ni pa del te kampanje.

Več za preventivo

Slovenska oftalmologinja, doc. dr. Mojca GlobočnikPetrovič je prepričana, da bi lahko kar 90 odstotkov slepote in slabovidnosti, ki sta posledica diabetesa, preprečili že s tem, da bi med njimi opravljali redne presejalne preglede. “Pregledi niso tako dragi, da jih naše zdravstvo ne bi zmoglo,” dodaja. “Če pa bi presejalne preglede vida redno opravljali med vsem prebivalstvom, bi bil učinek še veliko večji.”

Dan bele palice, ki je simbol slepote, obeležujemo že štiri desetletja. Bela palica za slepe in slabovidne je povsod po svetu priznana za pripomoček, ki jim pomaga najti pot in zagotavlja varno hojo. Hkrati služi za prepoznavanje in zaznavanje predmetov, ovir, strukture tal, vzpetin in je opozorilo drugim, da je uporabnik slep ali slaboviden, zato ima posebne potrebe ter pravice. Bela palica je tudi simbol osebne neodvisnost slepega ali slabovidnega človeka.

Hkrati pa bela palica človeka po svoje tudi zaznamuje in označi za drugačnega, posebnega. Človeška nrav je namreč takšna, da je povprečna večina dokaj radovedna in zazna vsako drugačnost oziroma neobičajnost v svojem okolju. Slepi ljudje pa sporočajo - zadošča že, če normalno videč človek slepega vpraša, ali potrebuje pomoč.

V zvezi društev slepih in slabovidnih opozarjajo tudi na pomanjkljivosti, ki slepe in slabovidne ovirajo v življenju in jim, kljub predpisom, ne omogočajo normalno življenje. Med drugim omenjajo neizvajanje predpisane celovite rehabilitacije, nedostopnost do uzakonjenih medicinsko-tehničnih pripomočkov, še vedno neizpeljan register slepih in slabovidnih.

Prav tako se za to odgovorni še niso lotili sistematične kontrole vida prebivalstva, ki bi odkrila veliko slabovidnih in preprečila pojav slepote. Slepim in slabovidnim so še vedno v neenakopravnem položaju z normalno videčimi v vsakdanjem življenju, od možnosti za izobraževanje do zaposlovanja. JA