Slovenci navezani na mobitele
Slovenci bi se med posameznimi storitvami elektronskih komunikacij najtežje odrekli storitvam mobilne telefonije, je razvidno iz raziskave, ki jo je po naročilu agencije za pošto in elektronske komunikacije izvedla družba GfK Slovenija.
LJUBLJANA> Kar 64 odstotkov anketirancev namreč ne bi želelo prekiniti naročniškega razmerja za storitve mobilne telefonije, dobra polovica ne bi želela prekiniti storitev fiksne telefonije (52 odstotkov) ali interneta (51 odstotkov), 35 odstotkov storitev kabelske televizije, 15 odstotkov storitev IP-televizije, pet odstotkov pa mobilnih podatkovnih storitev. Dvanajst odstotkov anketirancev ne bi želelo prekiniti naročniškega razmerja za nobeno izmed storitev.
Fiksna telefonija še vedno močna
Storitve fiksne telefonije sicer uporablja 96 odstotkov anketirancev, storitve mobilne telefonije pa uporablja 92 odstotkov anketirancev. Storitve dostopa do interneta uporablja 71 odstotkov anketirancev.
Največ anketirancev do interneta dostopa preko xDSL (35 odstotkov) in preko kabelskega modema (29 odstotkov). Trinajst odstotkov jih v gospodinjstvu za dostop do interneta uporablja optiko, polovica vseh ostalih pa bi na optiko prešla kljub višji ceni, če bi imeli to možnost.
65 odstotkov Slovencev na internetu skoraj vsak dan
Sicer pa 65 odstotkov anketirancev, ki imajo doma dostop do interneta, tega uporablja vsak ali skoraj vsak dan. Interneta, kljub temu, da imajo dostop doma, ne uporablja deset odstotkov anketirancev. Znanje o uporabi interneta je večina (69 odstotkov) pridobila samostojno, najbolj pogosto pa ga uporabljajo za iskanje informacij (77 odstotkov), za pregled in pošiljanje elektronske pošte (76 odstotkov) ter za spremljanje novic (68 odstotkov).
Storitve kabelske televizije uporablja 54 odstotkov, IP-televizije 27 odstotkov, mobilne podatkovne storitve preko mobilnega telefona ali podatkovne kartice pa 15 odstotkov anketirancev.
Telefonski imenik še vedno v uporabi
Telefonski imenik Slovenije uporablja 73 odstotkov anketirancev, večinoma enkrat mesečno do nekajkrat letno. Najpogosteje še vedno uporabljajo knjižno obliko (62 odstotkov), pogosto pa tudi spletno verzijo (40 odstotkov). Javnih telefonskih govorilnic pa ne uporablja več 97 odstotkov anketirancev.
STA