Slovenci ne bodo več upravljali s kulturnim domom v Reziji?

Svet
, posodobljeno:

Ena od krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ), je danes v sporočilu za javnost izrazila protest in veliko zaskrbljenost nad odločitvijo občine Rezija. Ta je tamkajšnjemu slovenskemu društvu sporočila, da mu ne bo obnovila pogodbe za upravljanje slovenskega kulturnega doma v Reziji.

Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič
Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi PavšičTino Mamić

TRST> Občina je pogodbo glede uporabe prostorov rezijanskega kulturnega središča na Ravanci - Ta Rozajanska kulturska hiša - folklorni skupini Val Resia in nekaterim drugim kulturnim organizacijam prekinila po več kot tridesetih letih, so opozorili v SKGZ.

Ocenili so, da se je zdajšnja večina občinske uprave Rezije s tem dejanjem vidno opredelila v korist tistih, ki nasprotujejo vsemu, kar je slovenskega, in zahtevajo izključitev Rezije iz seznama občin, ki so vključene v poseben seznam koristnic zaščitnega zakona.

V SKGZ navajajo, da je občinska uprava po ugotovitvah predstavnikov slovenske folklorne skupine tovrstno odločitev sprejela predvsem zaradi “prostorskih potreb” društva Identita e Tutela Val Resia, katerega poglavitna skrb je dokazovati, da rezijanščina ne sodi med slovenska narečja. To društvo naj bi želelo “nadomestiti” folkloriste v rezijanskem središču.

V SKGZ menijo, da bo odločitev občinske uprave bistveno omejila tudi dejavnost kulturnega društva Rozajanski dum, ki si vidno prizadeva v korist rezijanske kulturne dediščine in je poznano po celem svetu.

V SKGZ so opozorili tudi na težave, ki so nastale z uporabo prostorov nekaterih rezijanskih kulturnih ustanov v Solbici. Zaradi tega po mnenju SKGZ ni nobenega dvoma, da gre tudi glede uporabe rezijanskega kulturnega središča za jasno politično in protislovensko odločitev občinske uprave.

V SKGZ so še poudarili, da njihov predsednik Rudi Pavšič in sama organizacija ne bosta križem rok spremljala tako negativnega razvoja dogodkov in bosta storila vse, da bodo slovenske organizacije in društva pod Kaninom lahko nemoteno delovali v svojem jeziku, ga promovirale in si prizadevale za uveljavitev vseh norm, ki jih tudi za Rezijane, kot za ostale Slovence v FJK, predvideva zaščitni zakon.

Na zadnje dogodke v Reziji pa bo Pavšič opozoril odgovorne institucionalne dejavnike tako v deželi FJK kot tudi v Rimu.

STA