Slovenci pojedo vse več riža

LJUBLJANA> Po napovedih Združenih narodov se bo število prebivalstva do leta 2050 povečalo na devet milijard. Da bi lahko nahranili tako število ljudi, bi bilo treba podvojiti sedanji obseg kmetijske proizvodnje. Tolikšno povečevanje proizvodnje bo zaradi omejenih naravnih virov povečalo pritisk na obdelovalne površine in razpoložljivost vode, lahko pa zaradi večje intenzivnosti pridelave proizvodnje pričakujemo tudi večje negativne učinke na okolje.

Zagotavljanje globalne prehranske varnosti je zato postalo prednostna naloga razvoja kmetijstva v svetu in pomembno družbeno vprašanje. Zagotavljanje globalne prehranske varnosti je pomembno tudi za Slovenijo. Prehranska varnost in proizvodnja hrane postajata ponovno strateški politični vprašanji.

V zadnjih desetih letih so cene precej poskočile

Združeni narodi v okviru svetovnega programa za hrano letošnji svetovni dan hrane posvečajo pomenu globalne prehranske varnosti v boju proti lakoti, pa tudi oblikovanju lokalnih prehranskih verig, ki bi dolgoročno omogočile izboljšanje prehranjevalnih navad. Prehranjevalne navade mladostnikov ter pomen uravnoteženosti prehrane za naše zdravje postajata vse bolj strateško dolgoročni tematiki, ki jima z različnimi promocijskimi projekti vse večji pomen dajemo tudi v Sloveniji.

Po podatkih državnih statistikov so se drobnoprodajne cene hrane in brezalkoholnih pijač od leta 2000 do konca leta 2010 zvišale za dobrih 52 odstotkov. V zadnjih šestih letih so se najbolj zvišale cene olja in maščob (za 58 odstotkov) ter mleka, mlečnih izdelkov in jajc (za nekaj več kot 42 odstotkov). V enakem obdobju so se zvišale tudi cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih (za 24,7 odstotka) ter cene živil pri proizvajalcih na domačem trgu (za 19,7 odstotka).

Manj sladkorja, več riža

Spremembe prehranjevalnih navad Slovencev se odražajo tudi v zmanjšani potrošnji posameznih kmetijskih proizvodov na prebivalca. Po podatkih bilanc proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov se je v obdobju 2005-2011 v Sloveniji najbolj, za 40 odstotkov, zmanjšala potrošnja sladkorja na prebivalca (z 51 kilogramov na 31 kilogramov), krompirja za 14 odstotkov (s 77 na 66 kilogramov), mesa za osem odstotkov (s 97 na 89 kilogramov), prašičjega mesa pa za 12 odstotkov (s 44 na 39 kilogramov).

Nekoliko se je zmanjšala tudi poraba žita na prebivalca, in sicer za pet odstotkov. V enakem obdobju se je povečala potrošnja riža na prebivalca (za 45 odstotkov) ter zelenjave (za šest odstotkov, z 91 na 97 kilogramov). Potrošnja medu je ostala na približno enaki ravni (približno kilogram na leto).

Manj kruha, jajc in mleka

Po podatkih ankete o porabi v gospodinjstvih se je v primerjavi z letom 2000 do leta 2010 najizraziteje zmanjšala potrošnja kruha in peciva (za 44 odstotkov), jajc (za nekaj več kot 31 odstotkov) ter mleka (za 22 odstotkov), najizraziteje pa se je povečala potrošnja jogurtov (za 53 odstotkov), mineralne in izvirske vode (za 24 odstotkov) ter agrumov (za 21 odstotkov).

Z zdravstvenega vidika se priporoča uživanje sezonske hrane iz lokalnega okolja, saj je takšna hrana običajno bolj dozorela in ima višjo biološko vrednost. Z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika se drastično zmanjša vsebnost različnih vitaminov, ki so za naše telo izrednega pomena. Možno je torej, da bo hrana, za katero je jasno, da bo podvržena dolgemu transportu in skladiščenju, zaradi nujnih obsežnih agrotehničnih ukrepov pri njeni proizvodnji, manj kakovostna. Pri živilih domačega izvora zaradi bližine pridelave ni potrebno uporabljati konzervansov, zato so lahko manj obstojna, vendar prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu.

Letos prvič dan slovenske hrane

Vzpostavitev tako imenovanih “kratkih verig” med pridelovalcem in potrošnikom, ki je ena od najpomembnejših nalog ministrstva za kmetijstvo in okolje, naj bi pozitivno vplivala na domačo pridelavo živil ter njeno povezovanje, na povečan obseg ponudbe raznolikih in kakovostnih živil lokalnega porekla, posledično pa tudi na znižanje cen in večjo potrošnjo.

Letos bomo prvič obeleževali tudi dan slovenske hrane, in sicer 16. novembra.

Svetovni dan hrane je bil proglašen v spomin na 16. oktober 1945, ko je bila v okviru Združenih narodov ustanovljena Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo. Glavni namen svetovnega dneva hrane je opozarjanje, da v svetu živi veliko število ljudi, ki trpijo za pomanjkanjem hrane.

STA