Slovenci raje varčujejo v “nogavicah”

Svet
, posodobljeno:

Slovenski vzajemni skladi so konec maja gospodarili z 1,88 milijarde evrov oziroma 940 evrov na prebivalca. Maja so vlagatelji v “vzajemce” iz domačih družb za upravljanje potegnili 22,9 milijona evrov, letos skupno 37,7 milijona evrov. Razlog za unovčevanje prihrankov je splošna negotovost pri vlagateljih, meni Matej Tomažin iz KD Skladov.

Ocene so, da je v slovenskih bančnih vlogah približno 16 milijard evrov, “v nogavicah” pa za približno sedem milijard evrov
Ocene so, da je v slovenskih bančnih vlogah približno 16 milijard evrov, “v nogavicah” pa za približno sedem milijard evrovSusana Vera

LJUBLJANA> Matej Tomažin je povedal, da je nadaljevanje odliva denarja iz “vzajemcev” tudi letos posledica negotovosti zaradi finančne krize. Vlagatelji unovčujejo prihranke in jih bodisi porabijo za tekoče zadeve bodisi jih “shranijo doma v nogavico” oziroma jih vložijo po njihovem mnenju bolj varne oblike naložb, predvsem bančne depozite. Čeprav so - tako Tomažin - “vzajemci” zelo varna naložba.

V “nogavicah” je približno sedem milijard evrov

Ocene so, da je v slovenskih bančnih vlogah približno 16 milijard evrov, “v nogavicah” pa za približno sedem milijard evrov. Prav slednji znesek je precej visok, na primer v primerjavi z 1,8 milijarde evrov v vzajemnih skladih, dvema milijardama evrov v življenjskih zavarovanjih in milijardo evrov v dodatnih pokojninskih zavarovanjih, je dejal Tomažin.

“Vzajemnih” varčevalcev je nekaj manj kot 444.000

Število vlagateljev v vzajemnih skladih se je maja znižalo za 1869, tako da jih je zdaj nekaj manj kot 444.000. V prvih petih mesecih letos pa se je število vlagateljev znižalo za 1,82 odstotka, obseg denarja pa za 2,08 odstotka, kažejo podatki portala vzajemci.com.

Število vlagateljev je v prvih petih mesecih uspelo povečati le obvezniškim skladom, in sicer za 434 oziroma za 6,49 odstotka na 7121. Najbolj se je število vlagateljev znižalo v delniških vzajemnih skladih, in sicer za 5882, ki so umaknili so 12,7 milijona evrov, kar predstavlja 1,06 odstotka denarja.

V maju je bila povprečna donosnost vseh skladov z dovoljenjem za trženje v Slovenija negativna, saj je znašala -4,17 odstotka. To pa je vseeno bolje od pomembnejših svetovnih delniških indeksov, ki so v povprečju maja izgubili več kot šest odstotkov.

STA