Slovenci se ne zavedamo škodljivosti sonca
Dermatologi pred Dnevom zaščite pred soncem opozarjajo na nevarnost prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom. Ob tem so predstavili raziskavo o navadah Slovencev, ki po mnenju predsednice Združenje slovenskih dermatovenerologov Tanje Planinšek Ručigaj potrjuje, da se posledic sonca premalo zavedamo.
LJUBLJANA> Kot je dejala, se dejavnikov tveganja za nastanek kožnega raka zaveda večina anketiranih. Po njenih besedah pa je najmanj poznan faktor osebnega fototipa, vpliv katerega ne pozna skoraj tretjina anketiranih.
Osebe s svetlo poltjo, s kožo, ki jo vedno opeče in težko porjavi, s svetlimi ali rdečkastimi lasmi, svetlejšimi očmi ali pegami so namreč v večji nevarnosti za nastanek kožnega raka, pojasnjuje.
Ne izogibamo se soncu
Prvi in najpomembnejši dejavnik zaščite pred soncem je izogibanje soncu, ko je njegova moč največja, poudarja Planinšek Ručigajeva. V Sloveniji je to v spomladanskih in poletnih mesecih med 11. in 16. uro. "Podatek, ki zelo veliko pove o naših navadah, je dejstvo, da skoraj 23 odstotkov vprašanih svojih dejavnosti na prostem ne prilagaja moči sonca, skoraj 16 odstotkov pa se jih na dopustu kopa in sonči tudi v delu dneva, ko je sonce najmočnejše," je pojasnila Ručigajeva.
Solarij je škodljiv
Spregovorili so tudi k uporabi solarija in njegovi škodljivosti. Predsednica združenja pojasnjuje, da v Avstriji, Nemčiji in skandinavskih državah uporabo solarija prepovedujejo osebam, mlajšim od 18 let, medtem ko v Sloveniji zakonodaja ni tako stroga.
Po rezultatih raziskave je solarij tako obiskalo že 22,9 odstotka vseh vprašanih, več kot 37 odstotkov od tega pa ga obiskuje že več kot eno leto. "Najbolj problematično je dejstvo, da gre pri tem za nezaščiteno izpostavljanje ultravijoličnim žarkom, ki se jim na ta način izpostavljajo predvsem mlada dekleta, pri katerih se v največji meri povečuje tudi pojavnost malignega melanoma," pojasnjuje Planinšek Ručigajeva.
Otroci so zelo občutljivi
Na novinarski konferenci so opozorili tudi na občutljivost otrok na sončne žarke, saj je njihova koža tanjša, manj poraščena in zlasti v prvem desetletju življenja slabše tvori zaščitno kožno barvilo.
"Zelo pomemben dejavnik tveganja za nastanek kožnega raka so zato kožne opekline, predvsem tiste, ki so nastale pred 18. letom," opozarja Planinšek Ručigajeva in dodaja, da je imelo hujše sončne opekline v tem starostnem obdobju kar 43 odstotkov vseh anketiranih.
Izpolnjevanje anket je potekalo konec maja in v začetku junija v 42 dermatoloških ambulantah po vsej Sloveniji, v nekaterih lekarnah in na spletu. V analizo je bilo vključenih več kot 550 sodelujočih. Sicer pa dan zaščite proti soncem obeležujemo 15. junija.
STA
