Slovenci v Italiji bodo dobili 70.000 evrov manj

TRST> Kot so sporočili iz SSO, je urad obema krovnima organizacijama sredstva za letos znižal za po okrog 34.000 evrov. Lani je SKGZ na podlagi razpisa prejel 229.800 evrov, SSO pa 223.100 evrov. Skupno je urad slovenskim organizacijam in združenjem v Italiji lani razdelil 3,8 milijona evrov.

SSO je pozval ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša, naj krovnima organizacijama čim prej nakaže razliko sredstev za leto 2011. Ministru je očital, da je z odtegovanjem finančnih podpor ogrozil koordinativno vlogo SKGZ in SSO znotraj organizacij slovenske manjšine v Italiji in tudi njuno vlogo v odnosih s predstavniki Italije. SSO še opozarja, da je Slovenija sredstva organizacijama znižala v času, ko so v zamejstvu in pri v italijanski vladi potekali intenzivni pogovori za oblikovanje posebnega omizja za slovensko manjšino.

Krčenje sredstev je nesprejemljivo izsiljevanje

SSO je spričo krčenja sredstev oblikoval stališče, ki ga je poslal predsedniku državnega zbora, slovenskemu predsedniku, slovenskemu premieru, zunanjemu ministru, slovenskemu veleposlaništvu v Rimu in slovenskemu generalnemu konzulatu v Trstu. Kot piše v stališču, SSO najodločneje zavrača "takšne nesprejemljive in izsiljevalske poskuse poseganja v našo organiziranost, ki je rezultat posebnih zgodovinskih okoliščin". Če v zelo kratkem času ne bo prišlo do ustrezne spremembe finančne podpore, pa krovna organizacija predlaga sklic seje komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Na krčenje sredstev za krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji je 7. junija opozoril predsednik komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu Miro Petek (SDS). Na Žekša je naslovil vprašanje, kakšni so razlogi za znižanje sredstev. Zanimalo ga je tudi, ali je ta razdelitev dokončna ali lahko obe organizaciji v drugi polovici letošnjega leta pridobita še dodatna finančna sredstva.

Manj sredstev zaradi neracionalnega delovanja

Po navedbah SSO je Žekš v odgovoru Petku 7. julija poudaril, da slovenska manjšina v Italiji ni sprejela ukrepov za racionalnejše delovanje organizacij. Dodal je, da je urad pripravljen prispevati del sredstev, če bosta krovni organizaciji pozitivno odgovorili na pričakovanja po racionalizaciji. Minister je še pozitivno ocenil ustanovitev mešane komisije med SSO in SKGZ.

Žekšev odgovor je povzročil nezadovoljstvo zlasti v vrstah SSO, kjer ministrove besede razumejo kot vmešavanje slovenske vlade v notranjo organiziranost slovenske narodne skupnosti v Italiji in poskus "kaznovanja" krovnih organizacij, ker nista poskrbeli za združitev oziroma racionalizacijo. V stališču, ki ga je podpisal predsednik SSO Drago Štoka, je med drugim zapisano, da "nobena še tako iskrena želja po racionalnejši porabi sredstev iz slovenskega proračuna ne more opravičevati ravnanja, ki ni v pristojnosti slovenske vlade in ki je v nasprotju z 11. in 12. členom zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja".

Deželni parlament je bolj radodaren

Le nekaj dni pred objavo stališča SSO je v deželnem parlamentu Furlanije Julijske krajine prišlo do premika glede finančnih sredstev za organizacije Slovencev. Kot je poročal Primorski dnevnik, so namreč v proračunskih dopolnilih za leto 2011 deželni poslanci namenili 410.000 evrov Slovenskemu stalnemu gledališču (SSG) v Trstu, pri čemer se je rednemu proračunskemu prispevku v višini 250.000 evrov pridružil še izredni prispevek za vzdrževanje stavbe tržaškega Kulturnega doma v višini 160.000 evrov.

Na predlog odbornika Elia De Anne, ki je pristojen za stike s slovensko narodno skupnostjo, ter na opozorilo slovenskih deželnih svetnikov Igorja Gabrovca (Slovenska skupnost) in Igorja Kocijančiča (Mavrična levica) pa je deželni parlament zvišal prispevek za krovni organizaciji SKGZ in SSO ter jima namenil vsaki po 50.000 evrov, medtem ko sta lani prejeli vsaka po 25.000 evrov. Deželni sklad za Slovence pa kljub prizadevanjem slovenskih izvoljenih predstavnikov še naprej ostaja brez finančnega kritja. STA