Slovenci zvesti Junckerju

BRUSELJ > Evropski komisiji Jean-Clauda Junckerja se danes ob 12. uri, ko je napovedano glasovanje, ni treba bati glasovanja o nezaupnici. Predstavniki treh glavnih političnih skupin so namreč zagotovili, da bodo Junckerja podprli. To velja tudi za slovenske evropske poslance. “Ne vidim nobenega razloga, da bi glasovala za nezaupnico komisiji. V primeru luxleaks bi rada opozorila na negativne posledice neurejene davčne politike v državah članicah. Tudi v Sloveniji se srečujemo s problemom odtekanja prihodkov in prestavljanju sedežev podjetij iz Slovenije v države z ugodnejšimi davčnimi stopnjami, s čimer slabijo državni proračun,” je svoj ne za Primorske novice pojasnila edina primorska evroposlanka Patricija Šulin (EPP/SDS). Nezaupnice ne bosta podprla niti njena strankarska kolega Milan Zver in Romana Tomc. Zver nezaupnico vidi predvsem kot poskus protievropskih politik, ki želijo škoditi stabilnosti EU, Tomčeva pa opozarja, da zadeve glede Junckerjeve odgovornosti še niso raziskane.

Včeraj je Evropska komisija razgrnila načrt za oživitev naložb v evropsko infrastrukturo, izobraževanje, raziskave in energetsko učinkovitost. Temeljni cilj velikopoteznega načrta je z 21 milijardami evrov obstoječih javnih sredstev v prihodnjih treh letih spodbuditi za najmanj 315 milijard evrov strateških naložb. Slovenija je v tem okviru omenjala protipoplavno zaščito in posodobitev železniškega križa, vključno z drugim tirom.

Tanja Fajon, ki je članica skupine Socialisti in demokrati (SD), še vedno podpira Junckerja. “Vodja Evropske komisije napoveduje odločno borbo proti davčnim utajam. Če bo preiskava nepravilnosti v državah, kot je Luksemburg, te potrdila, bo morala komisija potegniti posledice. Do takrat pa želim, da se osredotočimo na nov naložbeni načrt Evropske komisije za gospodarsko rast,” je odgovorila na vprašanje PN.

Tudi Ivo Vajgl (Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo, Desus) ne bo podprl nezaupnice. “Očitki Junckerju, da je kot predsednik luksemburške vlade ravnal v navzkrižju z veljavnimi načeli, so z moralnega stališča lahko opravičeni, s stališča doktrine absolutne tekmovalnosti in neoliberalnih praks, ki so bile do izbruha krize dovoljene, tudi v Sloveniji, pa krivični,” je razložil Vajgl.

Edini, ki ne bo podprl Junckerja, bo Igor Šoltes (Zeleni/ESZ). “Če sem se pri imenovanju komisije vzdržal, se bom vzdržal tudi pri glasovanju o nezaupnici. Ne moremo se namreč delati, kot da ni pomembno, kar se je dogajalo glede izogibanja davkom. Podprl pa sem predlog za ustanovitev preiskovalnega odbora, ki naj bi raziskal širše dimenzije problematike izogibanja davkom.”Lojze Peterle in Franc Bogovič do zaključka redakcije nista poslala odgovorov.

Nezaupnico Junckerjevi komisiji so po izbruhu luksemburške davčne afere LuxLeaks predlagali evroskeptiki pod vodstvom Britanca Nigela Faragea ob podpori skrajno desnih samostojnih poslancev. Delno bo predlog morda podprla skupina Konzervativci in reformisti, medtem ko se zeleni in levica nista pridružili nezaupnici. Izkazalo se je, da so multinacionalke prav v času, ko je v Luksemburgu vladal Juncker, s tamkajšnjo vlado sklenile posebne dogovore, s katerimi so se izognili plačilu več milijard evrov davkov na dobiček v matičnih državah. Zaradi tega Juncker ne bi bil verodostojen pri svojih načrtih odpravljanja davčnih oaz in boju proti izogibanju plačila davščin.

DENIS SABADIN