Slovenec na dan ustvari osem kilogramov odpadkov
Slovenija skupaj letno pridela slabih šest milijonov ton odpadkov ali skoraj tri tone po osebi. Preračunano na prebivalca je to malce manj kot osem kilogramov odpadkov dnevno. Alarmantno je, da se je samo v zadnjem koledarskem letu količina odpadkov povečala za 16 odstotkov. V zadnjih osmih letih pa je količina vseh odpadkov narasla s štiri na šest milijonov ton.
SLOVENIJA> Na prvi pogled se zdi, da je človek, ki skrbno ločuje odpadke, za čisto okolje naredil dovolj. Če pa se poglobimo v evropsko zakonodajo, vidimo, da je problem odpadkov povsem drugje. Daleč najpomembnejši cilj je namreč preprečevanje nastanka samih odpadkov. S tem je povezan tudi drugi cilj, ponovna uporaba izdelka, tako da odpadek sploh ne nastane. Šele na tretjem mestu je reciklaža odpadkov, do katere pridemo tudi s skrbnim ločevanjem odpadkov, ki jih povprečen Slovenec samo doma ustvari za 1,2 kilograma dnevno.
V zadnjih osmih letih je količina vseh odpadkov, ki jih ustvarimo v Sloveniji, narasla s štiri na šest milijonov ton.
Tri tone smeti letno na Slovenca
Podatki za zadnje desetletje kažejo, da količina slovenskih odpadkov strmo raste. Lani jih je nastalo že šest milijonov ton.
Edini spodbuden podatek je, da količina odpadkov, ki jih ustvarimo v gospodinjstvih, zadnji dve leti rahlo pada. Svetla izjema pa so gospodinjstva v notranjsko-kraški statistični regiji, kjer se je količina odpadkov v zadnjih treh letih prepolovila.
Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja opozarja, da nekatere zahodne države ustvarijo skoraj še enkrat toliko gospodinjskih odpadkov kot Slovenija. Zmanjšanje količine gospodinjskih odpadkov v zadnjih dveh letih gre pripisati zlasti recesiji. Vse kaže, da se bo njen učinek poznal vsaj še nekaj let. Po krovni direktivi o ravnanju z odpadki bo Slovenija morala sprejeti tudi strategijo preprečevanja nastajanja odpadkov, kar bi lahko dodatno pripomoglo k upočasnitvi rasti količine nastalih odpadkov.
Ob pomisleku, da gospodinjstva ustvarijo samo osmino vseh odpadkov in torej ločevanje ni tako pomembno, pa Kranjc opozarja: “Tako mišljenje je zmotno. Zaradi ekonomičnosti poslovanja si večji onesnaževalci ponavadi bolj prizadevajo zmanjšati količino odpadkov. Gospodinjstva so pomembna tudi zato, ker lahko naše (potrošniške) navade spremenimo le na ravni posameznika.”
Koliko sveč manj?
Ali država stori dovolj? Glede na spletne strani okoljskega ministrstva in po besedah vladnih politikov se okoljskih problemov zelo dobro zavedajo. Letos so sprožili akcijo Za eno svečo manj. Po zgledu družabnih omrežij, kjer se že več let poslavljajo od pokojnih s prižiganjem virtualnih sveč, so te svečke želeli prikupiti tudi našim državljanom.
Edini merljiv podatek so virtualne sveče, ki jih “prižigajo” posamezniki na spletni strani okoljskega ministrstva. A teh je bilo na predvečer dneva spomina na mrtve oziroma praznika vseh svetih le dobrih 4200. Vsak Slovenec sicer letno porabi za dobre tri kilograme sveč. Le vsaka tretja pogorela sveča konča v košu za smeti, ki je namenjen svečam.
Vloga države
Jaka Kranjc je do države kritičen, ker ta po njegovem mnenju ne stori dovolj. Predvsem, ker ne preprečuje nastajanja odpadkov. “Trenutno se ukvarjamo bolj s povečanjem stopnje ločevanja (problem so predvsem organski odpadki), saj za to obstajajo konkretni evropski cilji, ki smo jih dolžni doseči,” pravi Kranjc iz društva, ki je dalo pobudo Očistimo Slovenijo. Bi država morala bolj pritisniti na proizvajalce in trgovce? Kranjc je odločen: “Seveda. Možnosti pa je več; od raznih sistemov vračanja za trpežnejšo embalažo, višjih prispevkov za prekomerno embalirane izdelke, spodbujanja nabave surovin namesto izdelkov (zrno namesto moke, moka namesto kruha) pa do ozaveščanja trgovcev in kupcev.”
TINO MAMIĆ
