Slovenija bo morala izbrisanim plačati odškodnine
Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru Kurić in drugi proti Sloveniji potrdilo sodbo iz leta 2010, ko je ugotovilo, da je Slovenija omenjenim posameznikom kršila pravice. Obenem pa je ugotovilo kršitev še enega člena iz konvencije o človekovih pravicah. Slovenski vladi je naložilo, naj v letu dni pripravi sistem odškodnin za izbrisane.
STRASBOURG> Primer je pred omenjenim sodiščem zaradi izbrisa leta 2006 zoper Slovenijo sprožilo enajst posameznikov, ki so menili, da jim država ni v zadostni meri popravila krivic, storjenih z izbrisom leta 1992.
Evropsko sodišče je slovenski vladi tudi naložilo, naj v enem letu pripravi sistem odškodnin za izbrisane v Sloveniji. Slovenija je za nepremoženjsko škodo dolžna izplačati po 20.000 evrov Mustafi Kuriću, Ani Mezga, Tripunu Ristanoviću, Aliju Berishi, Ilfanu Sadiku Ademiju in Zoranu Miniću, vsem tožnikom pa skupno 30.000 evrov za stroške postopka. Odločitev o vprašanju premoženjske škode bo sodišče prihranilo za poznejši datum, je še zapisano v razsodbi.
Evropsko sodišče je julija 2010 ugotovilo, da je Slovenija omenjenim posameznikom kršila pravice, zapisane v Evropski konvenciji o človekovih pravicah, in sicer pravico do varstva zasebnega in družinskega življenja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Kot je ugotovilo sodišče, država namreč ni sprejela ustreznega zakona in pritožnikom ni izdala dovoljenja za stalno prebivanje ter ni ravnala v skladu z odločbami slovenskega ustavnega sodišča. Zato je Sloveniji naložilo sprejem posamičnih in splošnih ukrepov, predvsem ustrezne zakonodaje in izdajo dovoljenj za stalno prebivanje z retroaktivnim učinkom.
Oktobra 2010 je Slovenija zoper takšno odločitev vložila zahtevo za ponovno obravnavo pred velikim senatom, ki je drugostopenjski organ evropskega sodišča. Sodišče je zadevo sprejelo in julija lani razpisalo javno obravnavo pred velikim senatom, na kateri je Slovenija poskušala dokazati, da je za izvršitev odločbe ustavnega sodišča sprejela ustrezno zakonodajo, sodišče pa je sodbo o tem izreklo danes.
V njej je potrdilo že izrečeno sodbo o kršitvi pravice do varstva zasebnega in družinskega življenja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Hkrati je razsodilo, da se ne poraja posebno vprašanje o morebitni kršitvi 14. člena konvencije, ki govori o prepovedi diskriminacije. Danes pa je sodišče odločilo, da je prišlo tudi do kršitve tega člena konvencije.
STA