Slovenija brez nacionalne institucije za človekove pravice
Slovenija ostaja brez nacionalne institucije za varovanje človekovih pravic, čeprav je vpeta v različne sisteme nadzora nad izvajanjem človekovih pravic. To je resna pomanjkljivost, ob dnevu človekovih pravic opozarja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik.
LJUBLJANA>“Nimamo torej nacionalne institucije, ki bi delala raziskave, koordinirala mednarodne kampanje, bila sogovornik nevladnim organizacijam in civilni iniciativi ali predstavljala Slovenijo na mednarodnih konferencah in forumih o človekovih pravicah,” opozarja varuhinja.
Prednostno pravice otrok, starejših in invalidov
Prednostnim nalogam, ki si jih je določila in jim še vedno sledi, so pravice otrok, starejših ljudi in invalidov. Med pojavi, ki jih še zlasti spremlja, pa so nasilje, varovanje okolja in revščina. “Žal glede vseh omenjenih ne moremo govoriti o velikih spremembah na bolje,” pravi.
Pravice otrok
“Znova in znova bomo morali govoriti o pravicah otrok. Kljub obljubam politikov še vedno ni bila uzakonjena prepoved telesnega kaznovanja otrok. Namen, da bo to pomanjkljivost odpravil družinski zakonik, se je izjalovil,” je zapisala.
Sprašuje pa se: “Zakaj ne sprejmemo preprostega zakona z imenom prepoved telesnega kaznovanja otrok in enkrat za vselej jasno pokažemo domači in svetovni javnosti, da mislimo resno”.
Enako se moramo po njenem mnenju vprašati, kaj Slovenijo že več kot tri leta in pol zadržuje, da ne ratificira konvencije proti spolnemu zlorabljanju otrok.
Splošno deklaracijo človekovih pravic je Generalna skupščina ZN sprejela 10. decembra 1948 v Parizu. Deklaracija je prva univerzalna izjava o temeljnih, neodtujljivih človekovih pravicah za vse ljudi in vse narode.
Enake možnosti za oba spola?
Čebašek-Travnikova izpostavlja tudi vprašanje spolne diskriminacije. Spomnila je, da ima Slovenija zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja in resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2005-2013. “Kako pa takšni dokumenti lahko zagotovijo resnično enake možnosti, smo se lahko prepričali na letošnjih lokalnih volitvah. Od skupno 208 izvoljenih županov smo dobili le deset žensk v tej vlogi,” opozarja.
Kako je z dostopnostjo zdravstvenih in socialnih storitev
V ospredju po njenih besedah ostajajo tudi vprašanja različnih oblik nadzora, dostopnosti zdravstvenih in socialnih storitev, zaupanja in nezaupanja v delovanje sodstva, socialne varnosti in varstva otrokovih pravic.
Varuhinja človekovih pravic letos vabi na tradicionalni sprejem in prireja posvet in okroglo mizo Pravice starejših kot ogledalo družbe, organizacija Amnesty International pa bo ta dan obeležila z vseslovenskim maratonom pisanja in podpisovanja apelov k varovanju človekovih pravic.
Maraton Amnesty International
Amnesty International Slovenije se bo tako pridružila kolegom v Amnesty po vsem svetu, ki na ta dan zahtevajo, da spoštovanje, varovanje in uresničevanje človekovih pravic.
Maraton bo v izobraževalnih ustanovah in v središču Ljubljane, pisanje apelov bodo organizirali tudi v več kot 30 slovenskih šolah. Mimoidoči bodo na Prešernovem trgu lahko s podpisovanjem apelov izrazili podporo desetim posameznikom in posameznicam, ki so jim kršene človekove pravice.
Kršenje človekovih pravic v ekonomski krizi
Društvo študentov Pravne fakultete Univerze v Mariboru želi z okroglo mizo v ponedeljek javnost osvestiti o kršenju človekovih pravic, ki so nastopile z gospodarsko krizo. Izpostavili bodo problem odpuščanja delavcev. V razpravi bosta sodelovali tudi Čebašek-Travnikova ter ustavna sodnica Etelka Korpič Horvat.
STA
