Slovenija drsi po lestvici navzdol

LJUBLJANA> Če je Slovenija leta 2008, torej pred izbruhom finančne in gospodarske krize in po nekaj letih močne gospodarske konjunkture, po kriteriju kupne moči dosegla 91 odstotkov povprečnega bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca v EU, je ta do leta 2010 zdrsnil na 85 odstotkov povprečja EU.

Direktor Umarja Boštjan Vasle je ob tem opozoril, da podatki za lani kažejo na dodatno oddaljevanje od povprečja EU, prav tako pa niso nič boljše napovedi za letos. Slovenija se je tako po njegovih besedah vrnila na raven iz let 2005 oziroma 2006. Po njegovih besedah gre za prvo odmikanje od povprečja EU praktično vse od osamosvojitve.

Osnovni cilj obstoječe strategije razvoja Slovenije iz leta 2005 je bil sicer v desetih letih, torej nekje do 2015, preseči povprečno razvitost EU.

V vladnem uradu ponavljajo opozorila, da poslabšanje gospodarskih in socialnih dejavnikov v času krize ni zgolj posledica učinka zunanjega šoka svetovne finančne in gospodarske krize, temveč v veliki meri posledica notranjih dejavnikov in strukturnih pomanjkljivosti slovenskega gospodarstva.

Zaradi teh je potencialna letna rast slovenskega gospodarstva z ravni med 3,5 in 4,5 odstotka v času pred krizo strmoglavila na manj kot odstotek.

Za izboljšanje negativnih trendov je Vasle ponovil že večkrat izražena priporočila. Predpogoj za rast v prihodnje so uravnoteženje javnih financ, ureditev razmer v bančnem sistemu in finančno prestrukturiranje prezadolženega gospodarstva. Močno otežen dostop do finančnih virov na vseh ravneh je namreč ena glavnih zavor za gospodarsko rast.

Naslednji ključni korak je obnova konkurenčnosti in dvig inovacijske sposobnosti slovenskega gospodarstva ter izboljšanje njegove sposobnosti prebijanja na tuje trge. Tržni delež Slovenije na svetovnem trgu blaga je v času krize upadel na raven iz leta 2002.

Težava je v nizki produktivnosti

Dolgoročno je temeljna naloga prenova socialnih sistemov in njihova prilagoditev demografskim trendom, ki so v Sloveniji med najbolj kritičnimi v EU. Če te prilagoditve ne bo, niti sedanji koraki za uravnoteženje javnih financ ne bodo zadostovali, je opozoril Vasle.

Umar v poročilu o izvajanju razvojne strategije Slovenije ugotavlja, da je zaostanek slovenskega gospodarstva za povprečjem EU skoraj v celoti posledica nizke produktivnosti. Produktivnost slovenskega gospodarstva je tako leta 2010 za okoli 20 odstotkov zaostajala za povprečjem EU.

Rotija Kmet Zupančič iz vladnega urada je pojasnila, da se je tehnološka struktura slovenskega gospodarstva v zadnjih letih sicer popravila in delež srednje in visoko tehnoloških dejavnosti v BDP je že skoraj dosegel povprečje EU, vendar pa podjetja še vedno proizvajajo izdelke z nižjo dodano vrednostjo, tako da povprečna dodana vrednost za povprečjem EU zaostaja za okoli 40 odstotkov.

Slovenija je v zadnjih letih kljub krizi naredila tudi napredek pri vlaganjih v raziskave in razvoj, ki so skupaj z izobrazbeno strukturo primerljiva z EU. A kljub temu se zaostanek po številu patentnih prijav za povprečjem v EU povečuje, slovenski delodajalci pa so v EU drugi najbolj nezadovoljni z veščinami diplomantov.

Velik problem pri konkurenčnosti v zadnjih letih je tudi poslabševanje stroškovne konkurenčnosti, kjer se razkorak med realnimi stroški dela na enoto proizvoda glede na povprečje EU vse bolj povečuje.

Za tujce nezanimivi

Poleg že omenjenih velikih težav pri dostopu do virov financiranja so v Umarju kot veliko težavo slovenskega gospodarstva izpostavili tudi nizko raven tujih neposrednih naložb. Od Slovenije so v EU na tem področju slabše le Grčija, Italija in Nemčija.

Vasle je kot razloge za to omenil neugodno poslovno okolje z administrativnimi ovirami, visoko obdavčitvijo dela in sorazmerno visokimi stroški dela ter visok delež državnega lastništva v gospodarstvu, ki zavira prihod tujega kapitala in obenem preprečuje bolj učinkovito vodenje podjetij. Poslovno okolje v Sloveniji se po ocenah Umarja prepočasi izboljšuje.

Stopnja zaposlenosti sicer še vedno za pet odstotkov presega povprečje EU, a razmere na trgu dela so se v zadnjih letih poslabšale, zaradi česar se Slovenija tudi na področju blaginje prebivalcev oddaljuje od razvojnih ciljev, je pojasnila Lidija Apohal Vučkovič.

Ne zmanjšuje se zgolj stopnja zaposlenosti, ki je bila lani od cilja 70 odstotkov oddaljena za 5,6 odstotne točke, ampak se poslabšujejo tudi strukturna neravnovesja.

Močno se je zmanjšala delovna aktivnost starejših, Slovenija pa je bila lani z 31,2-odstotno zaposlenostjo starejših skupaj z Malto najslabša v EU.

Več kot podvojila se je tudi stopnja dolgotrajne brezposelnosti in lani dosegla 3,5 odstotka, delež začasno zaposlenih mladih pa je bil lani z 72,5 odstotka najvišji v uniji.

Prvič v sodobni zgodovini Slovenije se je v obdobju od 2009 do 2011 znižal tudi razpoložljivi prihodek prebivalcev. Ta je upadel za 2,3 odstotka, letos pa naj bi še za 0,3 odstotka. Poleg tega se je zmanjšal delež razpoložljivega prihodka z naslova dela, zvišal pa delež socialnih prejemkov.

Izdatki za razne oblike socialnega varstva v zadnjem obdobju medtem vse bolj naraščajo, Slovenija pa jih vse težje financira. Zaradi demografskih trendov bodo socialni izdatki naraščali tudi v prihodnje. Do leta 2020 naj bi se zvišali za 1,6 odstotka BDP, do 2060 pa celo za 10 odstotkov BDP.

Kljub vsem tem negativnim trendom pa ostajajo kazalniki kakovosti življenja v Sloveniji vseeno ugodni, kar je posledica velikih vlaganj v socialno državo v preteklosti. Dostopnost javnih storitev se je tako izboljšala, izboljšuje se izobrazbena struktura, daljša se pričakovana življenjska doba, Slovenci pa imajo visok občutek varnosti.

STA