Slovenija je padla celo na 38. mesto
Ko potekajo prepričevanja o kakovosti slovenskega nogometa, so najpomembnejši argument njegovi mednarodni rezultati. Reprezentančni izidi so vrhunski, klubski pa počasi zaostajajo že za srednjim evropskim razredom. To očitno in brez subjektivnega leporečja ali iskanja alibijev kaže tudi najnovejša Uefina klubska lestvica držav. Na njej je Slovenija rekordno nizko - na 38. mestu.
NOGOMET> Dinamična in navdušujoča igra Maribora, ki je bila kronana tudi z zmago nad petouvrščeno ekipo lanskega italijanskega prvenstva, predstavlja dovolj velik obliž na rane slovenskega klubskega nogometa, ki v mednarodni areni tone vse niže. Ugled klubov in njihovi rezultati v evropskih tekmovanjih so zelo slabi, tako da Slovenija v zadnjih letih nazaduje na Uefini klubski lestvici, v kateri se upoštevajo rezultati vseh ekip v obeh evropskih tekmovanjih v zadnjih petih sezonah.
Slovenija je v razvrstitvi za naslednjo sezono padla celo na 38. mesto, kar je njena najslabša uvrstitev doslej. Lani je bila na 35., predlani na 32. mestu, sicer pa se je po letu 1998 gibala od 25. do 30. mesta. Slovenija ima trenutno koeficient 6.124 in se nahaja v družbi, nad katero noben iskren ljubitelj nogometa ne more skakati od veselja. Neposredno pred njo so Azerbajdžan, Moldavija in Gruzija, za njo pa Makedonija, Islandija in Kazahstan. Države, katerih klubi so pred leti imeli podobne rezultate in jih lahko štejemo za primerljive (Finska, Slovaška, Belorusija, Bosna in Hercegovina, Ciper), so že za približno deset mest pred Slovenijo.
Slovenski klubi so v sezoni 2010/11 prišli do koeficienta 1.500 (šest osvojenih točk se deli s štirimi klubi, udeleženci evropskih pokalov), kar ji samo v tej sezoni prinaša 35. mesto. Maribor je odlično opravil svoje delo, a predstavlja svetlo izjemo, saj se samo z njegovimi točkami Slovenija na omenjeni lestvici ne bo dvignila. Od šestih osvojenih točk jih je osvojil kar štiri in pol, medtem ko je Luka Koper s svojo prvo zmago v četrtem nastopu v pravih evropskih pokalih dodala eno, Hit Gorica polovičko, Olimpija pa nobene.
Še bolj zaskrbljujoče je, da so bili nasprotniki zgolj povprečni klubi. Koprski krvnik Dinamo je v nadaljevanju kvalifikacij za ligo prvakov izgubil z moldavskim Šerifom (ta je nato prav tako pristal v evropski ligi), nato pa se je po zmagi s skromnim madžarskim Gyorom prebil v evropsko ligo. Hit Gorica je z Randersom osvojila le točko, Danci pa so nato že v naslednjem krogu izpadli s švicarskim klubom Lausanne. Olimpija je izpadla celo v prvem krogu po dveh gladkih porazih s Širokim Brijegom, Bosanci pa so v naslednjem krogu položili orožje pred dunajsko Austrio. Vsi trije zmagovalci nad slovenskimi klubi so torej v naslednjem krogu izgubili.
Predvsem primorska udeleženca evropskih pokalov, Hit Gorica in Luka Koper, se ne moreta pohvaliti, da sta prispevala k povečanju slovenskega koeficienta, saj sta izrazito neuspešna. Koprčani v treh nastopih v pokalu Uefa in v enem v kvalifikacijah za ligo prvakov niso izločili še nobenega tekmeca. Novogoričani v zadnjih treh nastopih v pokalu Uefa prav tako niso preskočili nikogar, zadnji klub, ki so ga izločili, pa je bil amaterski severnoirski Linfield leta 2006.
Nizka uvrstitev na omenjeni lestvici vpliva na položaj klubov pri žrebanju. Tisti iz višeuvrščenih držav se v tekmovanja vključijo kasneje in imajo status nosilcev. Posledično nižja uvrstitev še bolj oteži možnosti za odmeven rezultat, kar se je lepo videlo v primeru Luke Koper v kvalifikacijah za ligo prvakov, saj Koprčani niso bili nosilci in so tudi zato dobili težkega nasprotnika.
DENIS SABADIN
