Slovenija je že v blagi recesiji
Slovenija bo v letošnjem letu zabeležila 0,1-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), v danes objavljeni vmesni gospodarski napovedi napoveduje Evropska komisija. Še novembra je komisija ocenjevala, da bo Slovenija letos beležila enoodstotno gospodarsko rast.
BRUSELJ> V letu 2011 je bila gospodarska rast Slovenije po najnovejših ocenah komisije 0,3-odstotna. Letna inflacija naj bi bila lani 2,1-odstotna, letos pa bo 1,6-odstotna. Inflacija bo tako pod evropskim povprečjem, bolj šibka kot v povprečju držav z evrom pa bo po ocenah komisije tudi recesija v Sloveniji.
Bruselj se v tokratni vmesni napovedi ne dotika napovedi za rast gospodarstva v letu 2013. Jeseni je Sloveniji za leto 2013 napovedoval 1,5-odstotno zvišanje BDP.
Napovedi Evropske komisije o 0,1-odstotnem krčenju slovenskega gospodarstva v letošnjem letu so sorazmerno optimistične, je danes povedal ekonomist Jože Damijan. Ostaja namreč pri oceni, da je moč letos pričakovati 0,5-odstoten upad BDP, ob morebitnem občutnejšem poslabšanju razmer v območju evra pa bi bilo krčenje lahko celo enoodstotno. Povratek recesije v Sloveniji po Damijanovih besedah ni samo posledica še vedno trajajočega posojilnega krča, temveč predvsem velike zadolženosti podjetij in neprimerne strukture slovenskega gospodarstva. Letos se recesiji tako po njegovem prepričanju ne bo moč izogniti, mora pa vlada z bolj smelimi ekonomskimi politikami sprostiti kreditni krč, pri čemer omenja privatizacijo obeh državnih bank, znižati stroške dela, kjer podpira uvedbo socialne kapice, in zmanjšati administrativne ovire pri zaposlovanju ter poslovanju nasploh.
Slovenijo bo udarila počasnejša rast v ključnih trgovinskih partnerkah
Evropska komisija v zvezi s tokratno napovedjo pojasnjuje, da je Slovenija zaustavljanju rasti mednarodnega gospodarstva - tako kot v letu 2009 - izpostavljena predvsem skozi trgovino, zato jo bo pričakovana počasnejša rast v ključnih trgovinskih partnerkah v območju z evrom močno udarila. Tokrat se zniževanje obsega mednarodne menjave dogaja ob že sicer šibkem domačem povpraševanju.
“Podaljšana, blaga recesija je pravzaprav najverjetneje že v teku,” ugotavlja komisija. Tako je bila rast BDP v tretjem četrtletju lani rahlo negativna, v zadnjem lanskem četrtletju pa je pričakovati še večji zdrs. "Pozitivna, a še naprej umirjena rast se bo po napovedih povrnila komaj od drugega četrtletja leta 2012 naprej," napoveduje komisija.
Evropska komisija je napoved precej poslabšala
Komisija je napoved za Slovenijo v primerjavi z jesensko napovedjo precej poslabšala. Za to so v poročilu izpostavljeni štirje razlogi: prvi je nepričakovana negativna rast BDP v tretjem lanskem četrtletju, drugi pa občutna znižanja ocenjene gospodarske rasti v predhodnih četrtletjih. Tretji razlog je poslabšanje razmer v zunanjem okolju, četrti pa manjši obseg gradbenih naložb.
Slovenci smo slabi potrošniki
Domača potrošnja je bila lani zelo šibka, saj so realno potrošnjo omejevali nižji prihodki gospodinjstev ter varčevanje. Nadaljevanje korekcij v gradbenem sektorju je ob tem močno znižalo naložbe v osnovna sredstva. V tej luči številna podjetja niso bila sposobna servisirati dolga, komisija izpostavlja številne bankrote predvsem v gradbenem sektorju. S tem so nadaljnje izgube beležile banke, posledično se je nadaljevalo krčenje obsega posojil.
Domači trg dela bo šibak
Trg dela v Sloveniji naj bi ob tem letos ostal šibak, a ob postopni krepitvi gradbenega sektorja naj bi pritisk šibke domače potrošnje nekoliko popustil. Se bo pa občutno zaustavila rast izvoza, kar bo negativno vplivalo na naložbene načrte podjetij in bank.
Komisija opozarja še, da za napoved obstajajo številna negativna tveganja. Napovedano krčenje bi lahko bilo še veliko bolj intenzivno, če bi bil šok zaradi upada obsega zunanje trgovine večji od pričakovanega. Negativno bi lahko na gospodarstvo vplivale tudi negativne povratne zanke med razdolževanjem bank in gospodarstvom, ki se spopada s kreditnim krčem, kar bi še dodatno znižalo investicije.
Med negativnimi tveganji komisija izpostavlja še možnost krepkega znižanja cen nepremičnin in možnost nadaljnjega zniževanja naložb v osnovna sredstva, do česar bi lahko prišlo, če ne bi nastopilo pričakovano izboljšanje razmer v gradbenem sektorju.
STA