Slovenija se je kot kaže zelo drago zadolžila
Premier Janez Janša ne želi podrobno komentirati po njegovi oceni “neverjetnih” številk o interesu za slovenske obveznice na ameriškem trgu. Računa pa, da bo Slovenija s prodajo pridobila manevrski prostor za izvedbo ukrepov za izhod iz krize, ter kritizira opozicijo, da je z odnosom do fiskalnega pravila zadolževanje podražila za do 25 odstotkov.
BRUSELJ> Dokler proces prodaje ne bo končan, “ne bom komentiral špekulacij o interesu in o neverjetnih številkah, ki jih berem v slovenskem tisku, lahko le ponovim, kar sem rekel včeraj - da kaže dobro”, je dejal Janez Janša v odzivu na poročanje medijev o velikem interesu za nakup slovenskih obveznic na ameriškem trgu.
“Ker bo Slovenija izdala obveznico v dolarjih, ne bo prišlo do dodatnih stroškov,” je poudaril poslanec SDS Andrej Šircelj. Nasprotno pa je prepričan Janko Veber iz SD, ki je na današnji novinarski konferenci dejal, da se Sloveniji obeta najdražja zadolžitev doslej. Razlika med tečajem evra in dolarja bi lahko po njegovih besedah v desetih letih prinesla dodatnih 300 milijonov stroškov. “Stanje je izjemno zaskrbljujoče,” je poudaril. “Že marca bi lahko prodali obveznice znotraj evropskega trga po bistveno nižji obrestni meri, vendar pa tega nismo storili,” je poudaril Veber. Šircelj pa je njegove trditve zanikal in dejal, da valutno tveganje sicer obstaja, vendar pa ga “obvladujejo”. Tudi Veber se je dotaknil vladnih ukrepov in poudaril, da bo vlada državno premoženje razprodala po najnižji možni vrednosti. Poudaril je še, da je Slovenija med najmanj zadolženimi evropskimi državami, zato so vladni predlogi zanj nerazumljivi. Kot primer je izpostavil Grčijo, ki po njegovih besedah kljub zelo resnemu položaju in nadzoru EU ne prodaja “državne zlatnine”. Za poslabšanje razmer v državi je po njegovem mnenju krivo “slabo vodenje premierja Janeza Janše”, kar bi lahko vodilo še v nadaljnje upadanje kredibilnosti Slovenije na mednarodnih trgih.
Predsednik vlade računa na to, da bo Slovenija s prodajo obveznic pridobila potreben manevrski prostor za izvedbo petih načrtovanih ukrepov za izhod iz krize: proračuna, zakona od državnem holdingu, zakona o sanaciji bank ter reforme trga dela in pokojninskega sistema.
Slovenija si bo deloma povrnila kredibilnost
Prav predlogi teh petih ukrepov in prizadevanja vlade, da bi prepričala potencialne vlagatelje v slovenske državne obveznice, da bo država “tokrat za razliko od tega, kar je govorila zadnja leta, vendarle naredila, kar obljublja”, so Sloveniji po Janševih besedah vsaj deloma povrnili kredibilnost in zagotovili “pretežno pozitiven odziv” na trgu.
V odgovoru na vprašanje, kaj uspešna prodaja obveznic pomeni za potrebo po prošnji Slovenije za finančno pomoč, pa je premier najprej opozoril, da je “treba ločiti taktično in strateško raven”.
Prodaja obveznic je po njegovih besedah korak za kratkoročno stabilizacijo razmer in za to, da Slovenija sploh pridobi časovni in manevrski prostor, da bodo predlagani ukrepi, če bodo dokončno sprejeti in tudi uresničeni, lahko začeli delovati.
Izvedba teh ključnih petih ukrepov za izhod iz krize pa je ključna za to, da bo lahko Slovenija v prihodnjem letu, ko bo prav tako morala refinancirati javni dolg in ponovno prodajati obveznice, to naredila po bistveno nižji ceni in “brez okoliščin, v katerih bi se špekuliralo, ali smo še na robu prepada ali nismo”, je poudaril premier.
Opozicija je kriva za visoko ceno zadolževanja
Cena tokratnega slovenskega zadolževanja bo po Janševih besedah, tudi če bo to uspešno, visoka. Za to pa je po prepričanju predsednika vlade odgovorna opozicija, ker je nasprotovala vpisu fiskalnega pravila v ustavo.
“Treba je povedati, da bi lahko bila ta cena vsaj za 20 do 25 odstotkov nižja, če bi Sloveniji uspelo pred prodajo teh obveznic vpisati v ustavo fiskalno pravilo. To nas ne bi nič stalo, bi pa bistveno pocenilo naše zadolževanje. Tu govorimo o desetinah milijonov evrov, ki jih nikjer ne bi dobili tako poceni, kot bi jih s to spremembo ustave,” je pojasnil in izrazil upanje, da bo Sloveniji uspelo fiskalno pravilo v ustavo zapisati v prihodnjem letu.
“Te dodane vrednosti, ki bi jo lahko prispevala slovenska opozicija, žal tukaj ni bilo, zato bo to zadolževanje dražje,” je poudaril. “A kljub temu upamo, da bo vzdržno in da je to zadnjič, ko bomo plačali tako visoko ceno za zadolževanje,” je sklenil.
STA