Slovenija v zadregi zaradi Libije?

NEW YORK, TRIPOLI, LJUBLJANA>“Libija se je odločila za takojšnjo prekinitev ognja in takojšnjo zaustavitev vseh vojaških operacij,” je včeraj sporočil libijski zunanji minister Musa Kusa. Libija kot članica Združenih narodov (ZN) mora spoštovati sprejete resolucije, je pojasnil.

Resolucija prepoveduje lete nad Libijo in dovoljuje “vse potrebne ukrepe” za uveljavitev te prepovedi. S tem je mednarodna skupnost dobila pravico, da se vplete in prepreči nasilje, ki ga režim Moamerja Gadafijeva izvaja nad libijskimi državljani.

Napačna ocena

A resolucija spravlja v zadrego nekatere v Sloveniji. Včeraj je sicer predsednik vlade Borut Pahor zatrjeval, da je Slovenija na strani ZN, vendar nekaj dni stare izjave ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja in predsednika države Danila Türka kažejo, da je slovenska politika napačno ocenila dogajanje. Žbogar je v sredo povedal, da Slovenija v primeru Libije ne bo članica morebitne koalicije voljnih. “Dvomimo, da bo prišlo do resolucije Varnostnega sveta ZN, ki bi dala avtorizacijo za vojaško posredovanje,” je dejal. Predsednik Türk pa je v torek menil, da je rešitev za konflikt v Libiji treba najti znotraj te severnoafriške države, in poudaril, da je poseganje v državljansko vojno “nevarna zadeva”, zato lahko mednarodna skupnost Libiji trenutno nudi le humanitarno pomoč.

Oba predstavnika države je takoj kritiziral evropski poslanec Ivo Vajgl. V trenutku, ko so še trajali pogovori znotraj Varnostnega sveta, so bile po njegovem te izjave nepotrebne. Včeraj, dan po objavi resolucije, pa je Vajgl dodal: “Izkoristili smo zadnji trenutek, da nismo na pravi strani.” Spodrsljaj so vzeli na muho tudi v opoziciji. “Gre za neverjetno in katastrofalno napačno stališče, ki zmanjšuje ugled Slovenije,” je prepričan Jožef Jerovšek (SDS).

Slovenija bi pomagala žrtvam

Včeraj sta sprejetje resolucije pozdravila tako zunanje ministrstvo kot predsednik republike. Predsednik vlade Pahor pa je dejal, da ni razloga za zadrego: “Zame in za slovensko vlado je bilo izjemnega pomena, da ne bi prišlo do odločitve o morebitnem vojaškem posredovanju brez izrecne podpore Afriške unije in Arabske lige.” Zdaj ta podpora je, pomeni pa, da samodržci Zahodu ne morejo očitati napada na arabski svet.

Slovenija ob morebitnem letalskem napadu s svojo opremo ne bi mogla sodelovati, kopenski posegi pa niso predvideni. Kako bi se torej vključila v akcijo? Najprej bi odobrila polete vojaških letal čez svoj zračni prostor, pojasnjuje Pahor, pozneje pa bi se lahko v pomoč vključila tudi s sprejemom Libijcev, ki so bili žrtve nasilja Gadafijevega režima.

Sramotno druženje z Gadafijem?

Na Slovenskem še ni šlo v pozabo, da je Pahor pred približno letom dni prav temu Gadafiju podaril sliko lipicanca, od njega pa dobil v dar dve kameli. Izmenjava daril je bila v službi sklepanja prijateljstva, ki bi prineslo slovenskim podjetjem posle v tujini. “Slovenska politika je ravnala enako, kot so ravnale vse druge politike v EU, samo da so bile te tam pred nami,” pravi premier.

JANA KREBELJ