Slovenija v boju za vodo
Voda je javna dobrina, upravljanje z vodnimi viri pa ne sme priti v roke tujih korporacij, ki bi skrbele le za svoj dobiček. To postaja tako rekoč enoten glas civilne družbe v Sloveniji. V bitki za vodo lahko sodelujejo tudi državljani, saj v EU poteka zbiranje podpisov pod pobudo za zagotavljanje vode in komunalne ureditve kot človekove pravice. Če bo podpisov dovolj, jih evropska komisija ne bo smela ignorirati.
LJUBLJANA > Predlagana evropska direktiva o koncesijah naj bi pridobitev koncesije v posamezni državi omogočila tudi zasebnikom iz drugih držav EU. Voda je le eno od področij, ki jih ta direktiva ureja, a za tisti del Evropejcev, ki verjame, da je voda človekova pravica, prav tega področja ne gre podvreči tržnim apetitom.
Pravica do vode
Sporno evropsko direktivo bi lahko s svojimi podpisi zaustavili tudi aktivni državljani EU. Podpisi za vodo in komunalno ureditev kot človekovo pravico se zbirajo pod evropsko državljansko pobudo Pravica do vode. Evropska komisija bi morala pobudo upoštevati (če ne drugega, jo vsaj utemeljeno zavrniti), če bi državljani EU zbrali vsaj milijon podpisov, pod pogojem, da bi vsaj v sedmih članicah EU zbrali minimalno predpisano število podpisov. V Sloveniji je to 6000 podpisov.
“Tudi po našem mnenju se v direktivi skriva nevarnost, da se bo tudi v Sloveniji na tem področju predvsem ustvarjal dobiček. Predlog je past, da voda v prihodnje ne bo več javno dobro, temveč tržno blago,” pravi Majda Marolt iz sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami, ki v imenu evropske zveze sindikatov javnih uslužbencev zbira podpise v Sloveniji.
Izkušnje evropskih držav, ki so že privatizirale vodne vire, so katastrofalne, cene vode so se povišale, infrastruktura pa je za podjetja zadnja skrb, svari predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič. “Namesto da bi imeli glavno besedo ministrstvo za okolje, za zdravje ... Ne, pri nas je imelo zadnjo besedo ministrstvo za finance!” vidi Semolič dokaz, da je v ozadju le kapital.
Javna zgroženost odmeva v politiki
Vseeno pa kaže, da vsi, ki so (za zdaj še) v vladi, do sporne direktive nimajo pritrdilnega mnenja. Minister za okolje in prostor Franc Bogovič je pred dnevi poudaril, da mora pitna voda ostati javna dobrina.
Vodno pravico za oskrbo s pitno vodo mora pri nas pridobiti občina, ki mora za upravljanje z zajetjem za pitno vodo organizirati obvezno občinsko javno službo. Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo je lahko javno podjetje ali javno zasebno partnerstvo. “Ta ureditev, ki je pri nas, je primerna in ni razloga, da bi Slovenija zagovarjala kaj drugega,” meni Bogovič.
Javna zgroženost nad možnostjo privatizacije vodnih virov dobiva odmev tudi v političnih strankah. Poslanske skupine SD, DL, NSi, pa tudi PS zahtevajo sklic skupne nujne seje odborov DZ za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje ter za finance in monetarno politiko. “Direktiva zahteva objavo obvestila o podeljevanju koncesij za oskrbo z vodo v uradnem listu EU, kar najbrž pomeni, da bodo na takih razpisih zmagovala predvsem velika mednarodna podjetja, ki bodo lahko z dampinškimi cenami izrinila majhna komunalna podjetja,” so zapisale stranke SD, DL in NSi. In še: “Vstop multinacionalk v panogo, ki bi lahko v prihodnosti prinašala milijardne zaslužke, za potrošnika ne more pomeniti nič dobrega.”
JANA KREBELJ
