Sloveniji se obeta lepa prihodnost
Japonska je na prvem, Slovenija pa na desetem mestu na svetu z vidika indeksa ekonomske kompleksnosti, je razvidno iz pred dnevi objavljene skupne raziskave uglednih ameriških ustanov Harvard in MIT. Gospodarstvom z visokim indeksom kompleksnosti se načeloma obeta lepa prihodnost.
BOSTON> Na seznamu, ta zajema 128 držav, vodilni Japonski do desetega mesta sledijo Nemčija, Švica, Švedska, Avstrija, Finska, Singapur, Češka, Velika Britanija in Slovenija. Za Slovenijo so se uvrstile Francija, Južna Koreja, ZDA, Madžarska, Slovaška in Italija. Hrvaška je na 26. mestu.
Takšen indeks po navedbah avtorjev raziskave omogoča desetkrat bolj natančno napovedovanje gospodarske rasti na desetletni ravni kot indeks globalne konkurenčnosti, ki ga izračunava Svetovni gospodarski forum (WEF).
Koliko znanja premore posamezno gospodarstvo
Indeks ekonomske kompleksnosti poskuša v osnovi prikazati, koliko znanja premore posamezno gospodarstvo in kako učinkovito je to povezano, kar se nato kaže v proizvodih, ki jih proizvaja določeno gospodarstvo. To avtorji raziskave poimenujejo produktivno znanje. Raziskovalci pri tem pravijo, da stopnja produktivnega znanja pojasnjuje bogatost posamezne države oziroma nakazuje njeno možnost nadaljnje rasti.
Raziskava vsebuje tudi več podseznamov - na seznamu pričakovane rasti bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca v obdobju 2009-2020 je Slovenija, ki je po BDP na prebivalca že razmeroma visoko, na 49. mestu. Glede na raziskavo naj bi se BDP na prebivalca v Sloveniji zvišal s 23.726 dolarjev v letu 2009 na 31.881 dolarjev v letu 2020. Slovenija naj bi po tem kazalcu ohranila 27. mesto. Na prvih treh mestih tega podseznama so sicer Kitajska, Indija in Tajska. V teh državah je po navedbah raziskovalcev sedanja stopnja produktivnega znanja neobičajno visoka glede na stopnjo prihodkov.
Kitajski se obeta zelo hitra rast, ZDA pa ne
Če je torej neka država dosegla visoko stopnjo produktivnega znanja, a je glede na BDP na prebivalca še razmeroma nizko v primerjavi z najbogatejšimi, se ji obeta zelo hitra rast v prihodnosti. Primer je Kitajska.
Državam, ki pa imajo veliko produktivnega znanja, a so že bogate, pa se obeta nižja rast oziroma bi to lahko pospešili le z dvigom stopnje produktivnega znanja. Primer so denimo ZDA.
Raziskavo z naslovom Atlas ekonomske kompleksnosti: Zarisovanje poti do blaginje (Atlas of Economic Complexity: Mapping Paths to Prosperity) so izvedli raziskovalci iz Centra za mednarodni razvoj (CID) Šole Johna F. Kennedyja na Univerzi Harvard in skupine Macro Connections na inštitutu MIT Media Lab, ki deluje v okviru Massachusetts Institute of Technology (MIT). Njihovo raziskovalno delo je trajalo skoraj pet let. Celotna raziskava je dostopna na spletni strani http://www.hks.harvard.edu/news-events/news/press-releases/new-atlas-study.
STA