Slovenijo obremenjujeta promet in intenzivna industrija

LJUBLJANA> Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih, je strategija rezultat dela vladne službe in mnogih deležnikov v Sloveniji. “Strategija poskuša integrirati različne poglede in pokazati, kako bi lahko prišli do nizkoogljične družbe, ki si jo za cilj danes postavljajo vse razvite države v svetu,” je dejal.

Potrebne bodo naložbe v železnice

Služba vlade za podnebne spremembe ocenjuje, da bo Slovenija pri zniževanju emisij do leta 2040 zaostajala za evropskim povprečjem, do leta 2050 pa naj bi ga ujela. Glavni razlogi za to tičijo v tem, da je Slovenija manj bogata kot nekatere druge države članice EU, ima nadpovprečne emisije iz prometa glede na povprečje EU, potrebne bodo nadaljnje naložbe v železnice, naša industrija pa je materialno in energetsko zelo intenzivna.

Med “zelenimi davki”, to je obdavčitvami, ki so povezane s podnebnimi spremembami in že danes polnijo slovenski proračun, so največji vir trošarine na goriva, davek na motorna vozila, prispevki za učinkovito rabo v energetiki in CO2 davek, ki pa je danes še zelo nizek.

Da ostane kaj še za prihodnje generacije

Boj proti podnebnim spremembam je danes najbolj prioriteten del trajnostnega razvoja, pri katerem hkrati dosegamo cilje na področju gospodarstva, družbenega razvoja in varstva okolja. “Skratka, da ne gre eno na račun drugega in da s tem prihodnjim generacijam zagotovimo podobne možnosti za razvoj, kot jih ima naša generacija,” je pojasnil Stritih.

Pri podnebnih spremembah gre na eni strani za njihovo blaženje oziroma zniževanje emisij toplogrednih plinov, zato da se globalna temperaturna ozračja ne bi več dvigovala, na drugi strani pa se moramo na podnebne spremembe tudi že začeti prilagajati, ker se je temperatura v določeni meri že dvignila.

Slovenija mora zmanjšati emisije za 80 odstotkov

“Tudi če danes ustavimo vse izpuste, bo temperatura še 50 do 100 let rasla,” je opozoril Stritih. V strategiji so zato poskušali poiskati tisto smer, ki stremi k trajnostnemu razvoju in hkrati omogoča doseganje ciljev znižanja emisij oziroma prilagajanja na podnebne spremembe.

Slovenija mora emisije toplogrednih plinov znižati na manj kot štiri milijone ton oziroma za 80 odstotkov, hkrati pa je treba zagotoviti, da se njena ranljivost ne bo poslabšala. “Izpostavljenost se bo povečevala, različni dogodki, povezani s podnebnimi spremembami, se bodo okrepili, zato moramo okrepiti našo odpornost in pripravljenost na te dogodke,” je dejal Stritih.

Izpusti bodo vedno dražji

Pristop v strategiji ima tri smeri - poleg znižanja emisij in prilagajanja na spremembe bo nekaj aktivnosti tudi horizontalnih, na primer povečanje inovacij in izboljšanje izobraževanja. “Pri zniževanju emisij stavimo predvsem na zeleno rast, na razvoj tistega dela gospodarstva, ki je povezan z nizkoogljičnimi tehnologijami,” je povedal Stritih in dodal, da ima Slovenija tu več prednosti, kot se jih zaveda.

Glavni motivator za spremembe bo po Stritihovih besedah cena CO2. Cena emisij bo vedno višja, rasle naj bi tudi cene energentov v svetu, zato se bodo naložbe v učinkovito rabo energije vedno bolj izplačale. Pri prilagajanju na podnebne spremembe bo treba izboljšati predvidevanja o tem, kaj se bo dogajalo v Sloveniji, saj globalni modeli niso dovolj. Cilje prilagajanja bo treba bolje integrirati v sektorske politike ter financirati določene ukrepe prilagajanja.

Strategija za 40 let

Služba vlade za podnebne spremembe je strategijo objavila tik pred padcem vlade in bo kot strokovna služba delala naprej, o strategiji pa bo po volitvah odločala nova vlada, je povedal Stritih in ob tem poudaril, da je to “strategija za 40 let”. V Sloveniji je zato treba najprej oblikovati konsenz glede ciljev in pristopov, preveč podrobnih načrtov pa v tej fazi po Stritihovem mnenju ni smiselno pripravljati, ker na tem področju še vedno obstaja veliko negotovosti.

Okoljske nevladne organizacije - Greenpeace v Sloveniji, društvo za sonaraven razvoj Focus, slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera in Inštitut za politike prostora - so v skupnem odzivu na objavljeno strategijo danes zapisale, da gre za “pomemben dokument, ki s svojo vsebino nakazuje pot, kako do leta 2050 v Sloveniji zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 80 odstotkov ob hkratnem zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv, trajnostni rabi naravnih virov in zagotavljanju konkurenčnosti gospodarstva ter visoke kakovosti življenja preko zelene rasti”.

Trajnostni razvoj in socialna pravičnost

Kot je zapisala vodja Greenpeaca v Sloveniji Nina Štros, gre za zelo pomemben dokument za Slovenijo, ki si zasluži vso pozornost javnosti kot tudi politike. “Je prvi korak v pravo smer, saj predstavlja temeljno osnovo za pripravo strategije razvoja Slovenije, ki mora biti usmerjena k trajnostnemu razvoju ter okoljski in socialni pravičnosti,” je zapisala. Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora pa je opozoril na problem “implementacijskega deficita”. “Kljub temu, da se dokument tega problema zaveda, ocenjujemo, da bo v procesu nadgradnje dokumenta temu potrebno posvetiti še večjo pozornost,” je zapisal.

STA