Slovenijo v reformi moti del o kvotah za sladkor

LJUBLJANA> Dogovor o reformi skupne kmetijske politike v obdobju 2014-2020, ki bo izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom, temelji na štirih stebrih - uredbah o neposrednih plačilih, enotni ureditvi skupnega trga, razvoju podeželja in horizontalnih vprašanjih.

Podaljšanje kvot onemogoča začetek proizvodnje sladkorja

Slovenija je zaradi podaljšanja kvot za sladkor do leta 2017 glasovala proti pogajalskemu mandatu Sveta EU za nadaljevanje pogajanj z Evropskim parlamentom. Dogovor je v drugih točkah ugoden za Slovenijo, zlasti glede večje prožnosti pri izbiri novega modela neposrednih plačil, ozelenitve ter predlaganih rešitev na področju razvoja podeželja, so ocenili na ministrstvu.

Vprašanje podaljšanja kvot za sladkor je bilo za večino držav, tudi Slovenijo, ključno vprašanje pri zasledovanju dogovora. Slovenija, ki se je ves čas zavzemala za ukinitev kvot v letu 2015, kompromisnega predloga ni mogla podpreti, saj podaljšanje kvot do leta 2017 pomeni nadaljevanje sedanje ureditve, brez možnosti, da bi v Sloveniji ponovno pričeli s proizvodnjo sladkorja.

Kvote ohranjajo visoke cene sladkorja

Predlagano podaljšanje pomeni, da se ohranjajo visoke cene sladkorja na evropskem trgu, kar je zelo negativno tudi za slovensko živilsko predelovalno industrijo. Začasno podaljšanje tudi ne zagotavlja dokončne ukinitve kvot z letom 2017, saj hkrati Evropski parlament predlaga podaljšanje celo do leta 2020, so pojasnili na ministrstvu.

Slovenija se je ves čas zavzemala za večjo prožnost pri implementaciji novega sistema neposrednih plačil tako, da ga je mogoče prilagoditi specifičnim domačim razmeram. Posebej pomembno je, da bodo na voljo instrumenti, s katerimi bo mogoče doseči primerljive učinke, kot bi jih dosegli, če bi ohranili sedanji sistem dveh različnih višin plačilnih pravic za njive in travinje.

Slovenija lahko za ekstenzivno travinje uporabi redukcijski količnik, s katerim lahko doseže podobne učinke kot s sedanjimi različnimi višinami plačil. Lahko pa se odloči za model delnega poenotenja sedanjih višin plačilnih pravic, kar je ugodno za pridelovalce v delovno bolj intenzivnih sektorjih kmetijstva, na primer živinoreji in poljedelstvu.

Odprava dodatkov za kmete, ki so opustili proizvodnjo

S tem bodo omejeni negativni učinki prekomerne prerazporeditve neposrednih plačil med posameznimi kmetijskimi pridelovalci in sektorji. Pri tem bo imela Slovenija možnost odprave zgodovinskih dodatkov za kmete, ki so opustili proizvodnjo, zaradi katere so te dodatke prejeli.

Pomemben dosežek v pogajanjih je tudi zvišanje odstotka za proizvodno vezana plačila za Slovenijo z deset na 12. Ob tem je še vedno ohranjena možnost, da Slovenija dodeli proizvodno vezana plačila nad tem odstotkom, kar pa mora biti odobreno s strani Evropske komisije, so pojasnili na ministrstvu.

Bistveno izboljšanje osnovnega predloga komisije je doseženo tudi pri načinu izvedbe ukrepov ozelenitve neposrednih plačil, saj se z uvedbo pragov iz izvajanja posameznih ukrepov izvzamejo manjše do srednje velike kmetije. Kmetije, ki imajo njivskih površin od deset do 30 hektarov, bodo tako morale pridelovati vsaj dve poljščini letno, tri poljščine pa bodo obvezne zgolj za kmetije z nad 30 hektarov njivskih površin.

Pomoč za razvoj podeželja na vzhodu in zahodu

Na področju razvoja podeželja je Slovenija v zaključku pogajanj za zahodno regijo uspela zagotoviti enako stopnjo intenzivnosti pomoči za naložbe kot za manj razvito vzhodno regijo. Tudi sicer je Slovenija zadovoljna z doseženim na tem delu, saj bo predvideni nabor ukrepov omogočil pripravo programa razvoja podeželja, s katerim bo mogoče nasloviti specifične razvojne in strukturne probleme slovenskega kmetijskega sektorja, so še pojasnili na ministrstvu.

STA