Slovenke so bolj izobražene in slabše plačane od moških
Ženske v Sloveniji živijo v povprečju dlje kot moški, rojevajo vedno starejše, so vse bolj izobražene in za svoje delo prejemajo v povprečju nižje plače kot moški. To je nekaj glavnih izsledkov raziskave, ki jo je opravil Statistični urad republike Slovenije ob mednarodnem dnevu žena, 8. marcu.
LJUBLJANA> Pričakovano trajanje življenja vseh prebivalcev se tudi v Sloveniji še podaljšuje: v zadnjih desetih letih (od leta 1999 do 2009) se je pričakovano trajanje življenja za moške podaljšalo za štiri leta in pol, za ženske pa za tri leta in pol. Ob nespremenjenih razmerah lahko tako deklica, rojena leta 2009 v Sloveniji, pričakuje da bo dočakala nekoliko več kot 82 let, deček pa malo manj kot 76 let.
Sredi leta 2010 je bilo v Sloveniji nekaj več kot 2.049.000 prebivalcev; dobra polovica je bilo žensk. Povprečna starost žensk je bila malo več kot 43 let, povprečna starost moških pa skoraj 40 let.
S podaljševanjem povprečne življenjske dobe se je povečala tudi doba prejemanja pokojnin. Decembra 2010 je bilo nekaj več kot 580.000 prejemnikov pokojnin, ki predstavljajo 28 odstotkov celotnega prebivalstva (decembra 2008 je bil ta delež 27-odstoten). Upokojenke, ki jim je v letu 2009 prenehala pravica do pokojnine, so to v povprečju prejemale 21 let in pol, moški pa le 16 let in sedem mesecev.
V domovih za starejše del svojega življenja preživi več žensk kot moških. V letu 2009 je bilo med 16.200 oskrbovanci kar tri četrtine žensk.
Prav tako je stopnja tveganja revščine najvišja pri starejših ženskah. Pod pragom tveganja revščine je v letu 2009 živela skorajda četrtina žensk, starih 65 ali več let.
Mednarodni dan žensk, 8. marec, se praznuje od leta 1917. Ta dan je bil izbran v spomin na požar v tekstilni tovarni v New Yorku leta 1911, ko so ženske protestirale zaradi nečloveških delovnih razmer; več kot 140 žensk je pri tem izgubilo življenje. To je praznik ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk ter njihovih dosežkov na vseh področjih. V Sloveniji so bili boji za enakopravnost žensk že leta 1897, ko je začel izhajati ženski časopis Slovenka, leto pozneje pa je bilo ustanovljeno prvo žensko društvo - Društvo slovenskih učiteljic. Članice društva in njihovi simpatizerji so zahtevali odpravo neenakega obravnavanja in zapostavljanja žensk.
Odlašanje z materinstvom in s poroko
Slovenke se danes odločajo za materinstvo pozneje kot pred leti. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka se je v Sloveniji v zadnjih desetletjih postopoma povečevala. Leta 1979 so bile matere ob rojstvu prvega otroka stare povprečno skoraj 23 let, leta 2009 pa že 28 let in pol. Vedno manj je tudi parov, ki pred rojstvom otrok sklenejo zakonsko zvezo. V letu 2009 se je več kot polovica novorojenčkov rodila neporočenim materam; 30 let prej, leta 1979, je bilo v Sloveniji takih novorojenčkov nekaj manj kot 12 odstotkov.
V letih od 2007 do 2009 je največ deklic dobilo ime Lana. Starši so se pri izbiri imena za novorojene deklice velikokrat odločili še za imena Eva, Sara, Nika ali Zala.
Slovenke so bolj izobražene
Ženske so se že zelo zgodaj začele zavedati pomembnosti znanja. Marija Urbas je bila prva Slovenka, ki je dosegla doktorat, in sicer je leta 1906 na graški univerzi doktorirala iz filozofije.
Do leta 1980 so bile ženske v Sloveniji med študentsko populacijo še vedno v manjšini, po tem letu pa se je razmerje obrnilo. Leta 2009 je bilo približno 18.000 diplomantov terciarnega izobraževanja (storitvene dejavnosti) in od tega je bilo skoraj 62 odstotkov žensk.
Znajdejo se tudi v moških poklicih
Delež zaposlenih žensk v primerjavi z moškimi močno prevladuje v poklicih s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstva, farmacije, prava, socialnega dela, računovodskih, knjigovodskih, kadrovskih in tajniških del, prodaje, osebnih storitev in storitev čiščenja.
Hkrati pa se delež žensk v nekaterih poklicih, ki so nekoč veljali za izrazito moške, tudi v Sloveniji povečuje. Konec leta 2000 je bilo v vojaških poklicih približno 9 odstotkov žensk, decembra 2010 pa skoraj 14 odstotkov. V poklicu policist je bil delež žensk ob koncu leta 2000 10-odstoten, leta 2010 pa 16-odstoten.
Manj žensk kot moških opravlja tudi vodstvene poklice: med direktorji družb je v podjetjih z vsaj 50 zaposlenimi osebami dobra petina žensk.
Prejemajo pa občutno slabše plačilo
Razlika med “moško” in “žensko” bruto plačo je bila največja v letu 2009 v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo, in sicer so imele ženske v teh dejavnostih v povprečju 30 odstotkov nižjo plačo kot v teh dejavnostih zaposleni moški. Za približno prav toliko, za 29,4 odstotka, so plače žensk zaostajale za plačami moških v finančnih in zavarovalniških dejavnostih.
Ženske so v letu 2009 v povprečju prejele približno 1450 evrov bruto na mesec, moški pa 1500 evrov.
Povprečne plače moških in žensk so se najmanj razlikovale v nepremičninski dejavnosti, in sicer za 7,2 odstotka ali 110 evrov v korist moških. Za približno prav toliko so plače žensk zaostajale za plačami moških še v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in vodo, in sicer za 7,4 odstotkov ali 153 evrov.
Zaidejo tudi v kriminal
Med nekaj več kot 7500 polnoletnimi obsojenci je bilo v letu 2009 skoraj 900 žensk, ki jim je bila izrečena zaporna kazen. Najpogostejša kazen pri obeh spolih je bila zaporna kazen od tri do šest mesecev. Skoraj polovica žensk med vsemi obsojenimi je bilo obsojenih zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje (tatvina, goljufija, rop …).
Slovenke največ umirajo zaradi bolezni srca
V letu 2009 so bili najpogostejši osnovni vzroki smrti pri ženskah bolezni srca in ožilja (47 odstotkov), sledi jim rak (27 odstotkov). Moški pa so pogosteje umrli zaradi raka (35 odstotkov) in šele nato zaradi bolezni srca in ožilja (33 odstotkov).
NR