Slovenska manjšina o neupoštevanju zakona

TRST> Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič in predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka sta Promemorio o položaju slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji Julijski krajini, kakor se omenjeno poročilo imenuje, med drugim poslala tudi predsedniku italijanske vlade Silviu Berlusconiju. V Promemorii sta predsednika izpostavila kršitve zakona 38/2001.

Učencev vedno več, učiteljev čedalje manj

V slovenskih šolah v Italiji se število vpisov stalno zvišuje, šolskega osebja pa je vse manj. Predsednika zato menita, da bi bilo zakonodajo potrebno prilagoditi specifičnim potrebam šolskega sistema za slovensko manjšino.

V pismu opozarjata na neupoštevanje 13. člena zakona, ki zagotavlja ustanovitev posebnega urada, ki bi na šolah s slovenskim učnim jezikom razporejal osebje. Neuresničen je tudi 15. člen, ki predvideva ustanovitev avtonomne sekcije glasbenega konservatorija Giuseppe Tartini v Trstu v slovenskem učnem jeziku.

Bodo slovenski televizijski programi še vidni?

Pavšič in Štoka izpostavljata, da programi deželne televizije RAI v slovenskem jeziku v videmski pokrajini niso vidni. Poleg tega RAI do konca leta v deželi Furlaniji-Julijski krajini predvideva digitalizacijo televizijskih programov, a pri tem ni jasno, če bodo programi RTV Slovenije še vidni.

V dokumentih brez č, š in ž

V Promemorii opozarjajo tudi na kršitev sedmega člena zakona, ki pripadnikom manjšine zagotavlja, da njihova imena in priimke v vseh javnih aktih zapisujejo s slovenskimi črkami. A v nasprotju z zakonom na večini dokumentov slovenskih črk, ki jih italijanska abeceda nima, ni.

Brez dodeljenih stavb

V Promemorii opažajo tudi kršitev člena, ki manjšini zagotavlja, da lahko uporablja Narodni dom v Trstu in Trgovski dom v Gorici - tako enega kot drugega manjšina ne more dejansko uporabljati.

Manjšini odtegnili več milijonov evrov

Pavšič in Štoka izpostavljata, da je italijanska država slovensko manjšino z neupoštevanjem 27. člena, ki naj bi ji že od leta 2002 zagotavljal približno 10 milijonov evrov letno, precej prikrajšala. Neupoštevanje različnih zakonskih določil s področja financiranja bo po mnenju predsednikov povzročilo propad kulturnih ustanov slovenske manjšine.

Premalo denarja za časopise

V Promemorii so poudarili, da je denarja, ki ga prejemajo za dnevnike v slovenskem in drugih manjšinskih jezikih, premalo, zaradi česar se je v težavah znašel Primorski dnevnik.

Pismo sta poleg italijanskega premierja prejela še podtajnik na zunanjem ministrstvu Alfredo Mantico in podtajnik na notranjem ministrstvu Nitto Francesco Palma, v vednost paje pismo dobil tudi predsednik Deželnega zbora odbora Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo. RŠA