Slovenske občine bi kar izginile
Tržaški in goriški pokrajini ter desetim manjšim občinam s seznama zaščitnega zakona za slovensko manjšino grozi, da jih bodo ukinili. Varčevalni ukrepi, ki jih je pripravila vlada Silvia Berlusconija, namreč predvidevajo ukinitev pokrajin z manj kot 300.000 prebivalci in občin z manj kot tisoč prebivalci. Zadnjo besedo bo seveda imel deželni svet Furlanije-Julijske krajine (FJK), saj je FJK dežela s posebnim statutom, ki ji omogoča popolno avtonomijo tudi na področju lokalne uprave.
TRST> Berlusconijeva racionalizacija stroškov v javni upravi predvideva združitev Tržaške in Goriške pokrajine v novo pokrajino Trst-Gorica. Tej ideji nista naklonjena ne predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta ne njegova tržaška kolegica Maria Teresa Bassa Poropat. Predsednik deželne vlade FJK Renzo Tondo pa po pisanju Primorskega dnevnika možnosti združitve pokrajin ne izključuje.
Hud udarec za Benečijo
Med občinami v FJK, ki so se znašle na seznamu “za ukinitev”, je tudi deset takih, v katerih velja zaščitni zakon za slovensko manjšino: Repentabor na Tržaškem, Števerjan na Goriškem in osem občin iz Videmske pokrajine (Naborjet-Ovčja vas, Bardo, Tipana, Sovodnja, Srednje, Grmek, Praprotno in Dreka). Ukrep bi nedvomno zelo prizadel prav slednje, saj v njih živijo v glavnem Slovenci, ki bi tako ostali brez svoje uprave. Varčevalni paket tudi nič ne govori o tem, da bi preoblikovanje občin upoštevalo tudi potrebe dvojezičnega območja, kamor sodi tudi Benečija.
Rudi Pavšič, predsednik SKGZ, ene od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, je prepričan, da bo vladni predlog najverjetneje naletel na neodobravanje. “Poleg tega je FJK dežela s posebnim statutom, ki ji zagotavlja avtonomnost, zato ji država ne more vsiliti ničesar”. Če pa bi vendarle prišlo do ukinitve manjših občin, bi morala vlada poiskati pravi način za ohranitev pravic manjšine. “Če bi se na primer občina, v kateri velja zaščitni zakon, združila z občino, kjer ta zakon ne velja, bi morala tudi nova skupna občinska uprava zagotavljati dvojezičnost,” je prepričan Pavšič.
Tehnični fašizem
Deželni svetnik Igor Kocijančič, član stranke Komunistične prenove, pa opozarja, da bi morale biti spremembe ustave - ta določa ustanovitev občin in pokrajin - stvar širšega dogovarjanja znotraj družbe. “Ne more vladna večina kar čez noč poseči v ustavo. Če razmišljamo na tak način, potem lahko ukinemo vsa institucionalna telesa. To vodi v neke vrste tehnični fašizem, ki pomeni smrt demokracije,” opozarja Kocijančič. Že sedaj so manjše občine s skupnimi službami precej racionalizirale delo svojih uprav. Občina Repentabor, denimo, že več kot 20 let sodeluje s sosednjo občino Zgonik. “Z ukinitvijo teh občin dejansko ne bi dosti prihranili. Odprlo pa bi se vprašanje, kdo naj zdaj upravlja in kdo naj plačuje tiste storitve, ki so za krajane nujne,” našteva Kocijančič.
PV
