Slovenski manjšini v Italiji kmalu še preostali denar

RIM, TRST> Vest o tem na svoji spletni strani objavlja Primorski dnevnik, ki poroča, da bi morali Slovenci v Italiji v kratkem dobiti 2,5 milijona evrov prispevkov iz letošnjega italijanskega državnega proračuna. Novico so sporočili iz pisarne slovenske senatorke Tamare Blažina, ki pripada Demokratski stranki, dogajanje pa neposredno spremlja tudi slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič.

Italijanski proračun manjšini zagotovil dobrih 5 milijonov evrov

Italijanski parlament je v državni proračun za leto 2011 vključil 5,3 milijona evrov za slovensko manjšino, v blagajne deželne uprave Furlanije Julijske krajine (FJK), ki deli denar, pa je spomladi prišlo le 2,8 milijona evrov. Zaradi tega je deželna vlada FJK razdelila ustanovam Slovencev v Italiji polovico načrtovanih prispevkov. V Rimu in tudi v deželni upravi so trdili, da je pri prenosu denarja iz državne v deželno blagajno prišlo do birokratskih in ne do političnih zapletov, sedaj pa se, kot kaže, zadeve rešujejo.

Če se problem letošnjega državnega financiranja Slovencev v Italiji bliža rešitvi, ostaja odprto vprašanje prispevkov za prihodnje leto. V tako imenovanem paktu za stabilnost javnih izdatkov namreč piše, da bo slovenska manjšina v letu 2012 iz Rima dobila le 2,8 milijona evrov, poroča Primorski dnevnik.

Manjšinske organizacije ne najdejo skupnega jezika

Medtem pa Primorski dnevnik poroča še o domnevno neugodnih političnih razmerah v zvezi s slovensko manjšino v Italiji. V Slovenski kulturno-gospodarski zvezi (SKGZ), eni od krovnih organizacij Slovencev v Italiji, ki je imela v ponedeljek v Nabrežini pri Trstu zasedanje deželnega in treh pokrajinskih svetov za Tržaško, Goriško in Videmsko, so poudarili, da bo na spremembe in izvajanje reform v slovenski narodni skupnosti v Italiji treba še čakati.

SKGZ je na nabrežinskem zasedanju izrazila veliko nezadovoljstvo in nelagodje v zvezi s politično situacijo v slovenski manjšini, saj namesto iskanja skupnih poti, ki bi jih zahtevala vse hujša finančno-gospodarska kriza, prihaja do sporov in polemik, ki šibijo celotno skupnost. Pri SKGZ menijo, da trenutno z drugo krovno organizacijo, Svetom slovenskih organizacij (SSO) ni mogoče načrtovati prihodnosti, vendar se je kljub težavam treba dogovarjati in sporazumevati o perečih vprašanjih, začenši s finančno stisko kulturnih ustanov. V to je prepričan predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je podal uvodno poročilo, v katerem je dejal, da je skupaj s SSO potrebna združenje stališč oziroma skupni nek imenovalec.

Nevarna apatičnost in pomanjkanje sodelovanja

Na ponedeljkovem zasedanju so tudi izpostavili, da mešana delovna skupina SKGZ-SSO, ki naj bi izdelala vsaj nekaj predlogov za reorganizacijo manjšinske organiziranosti, ne deluje, saj se po poletju sploh še ni sestala in ni znano, kdaj se bodo njeni člani spet srečali, sta po poročanju Primorskega dnevnika dejala pokrajinska predsednika SKGZ za Tržaško in Goriško Ace Mermolja in Livio Semolič.

Med razpravo so poudarili, da mora SKGZ povsod in do zadnjega iskati dialog za dobrobit Slovencev, čeprav je bilo slišati tudi kritike na račun stranke Slovenska skupnost (SSk), ki da pogojuje vse izbire z zahtevo, da se vsa manjšina opredeli za taka državna volilna pravila, ki bi SSk zagotovila tudi mandat v italijanskem parlamentu. Zaskrbljenost so izrazili tudi na račun sedanje apatičnosti, ki je za manjšino nevarna, kar so nekateri povezali z vprašanjem glasbenega šolstva: med Slovenci v Italiji delujeta dve glasbeni šoli, Glasbena matica na deželni ravni in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, na tem področju pa bi lahko brez težav prišlo do reorganizacije, za kar pa ni volje niti poguma.

Peric pogreša vsemanjšinsko telo

V razpravi se je oglasil tudi predsednik uprave finančne družbe KB 1909 Boris Peric, ki je pogrešal vsemanjšinsko telo, ki bi vsaj o življenjskih vprašanjih odločal v imenu večine Slovencev in v katerem naj bi poleg zastopnikov krovnih organizacij in političnih strank sedeli vsi, ki nekaj predstavljajo, kot na primer predstavniki šolstva ali Katoliške cerkve, za to pa bi bile potrebne volitve v manjšini, za kar pa so potrebna jasna pravila.

Peric je tudi podal poročilo o gospodarskem in nepremičninskem premoženju SKGZ. Slednje sloni na družbah Dom na Tržaškem in Alpe na Goriškem, SKGZ pa je preko finančnih skladov trenutno lastnik približno tridesetih odstotkov družbe KB 1909. Po Peričevem mnenju sta v Trstu lastninsko gledano problematični stavbi Kulturnega doma in nekdanje Ciril-Metodove šole, v kateri je zdaj sedež Primorskega dnevnika. V prvem primeru je stavba last družbe Dom, pri SKGZ pa menijo, da bi bilo lastništvo potrebno prenesti na manjšino ali pa na javno upravo, medtem ko je lastnik stavbe Primorskega dnevnika Jadranska finančna družba.

STA