Slovenski najstniki so depresivni, pretežki in sladkosnedni
Slovenski najstniki, stari od 11 do 15 let, se - v primerjavi z enako starostno skupino pred petimi leti - po lastni oceni zdravstvenega stanja počutijo bolj bolni. Desetina je na dieti in skuša shujšati, večina uživa premalo zelenjave in sadja, zajtrkuje jih manj kot polovica.
NAJSTNIKI IN ZDRAVJE> Le dvajset odstotkov mladih se redno giba. Več kot pretekla leta je tistih, ki so že poskusili alkohol, tobak in droge.
Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC - Health Behaviour in School Aged Children) je mednarodna študija, ki temelji na reprezentativnem vzorcu šolarjev, starih enajst, 13 in 15 let. Poglavitni namen je kontinuirano spremljanje obnašanja mladih v zvezi z zdravjem. Raziskavo opravijo vsake štiri leta po skupni metodologiji v 43 državah Evrope in Severne Amerike. Slovenija se je vanjo vključila leta 2001.
Gre za mednarodno raziskavo o zdravju pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju 2010. Slovenija tokrat sodeluje že tretjič, podrobni podatki bodo znani jeseni. Zajeli jih bodo v posebni publikaciji, ki nastaja v Inštitut za varovanje zdravja (IVZ).
Raziskava Z zdravjem povezano vedenje (HBSC) je zajela slovenske najstnike, stare enajst, 13 in 15 let. Znani so prvi preliminarni podatki. Raziskava poteka pod okriljem SZO vsake štiri leta. V njej sodeluje 43 držav iz Evrope in ZDA, Slovenija sodeluje že tretjič.
Nespečnost, depresija, bolečine
V anketi so mladi ocenjevali in izražali dojemanje svojega počutja in zdravstvenega stanja.
Cilji raziskave so zbrati podatke o vedenju najstnikov, povezanih z zdravjem (prehrana, telesna podoba, nadzor teže, zdravje ustne votline, šport in telesna dejavnost, uživanje alkohola, tobaka, marihuane, spolnost, trpinčenje, pretepanje, poškodbe. Poleg vedenjskih vzorcev, ki vplivajo na zdravje, raziskava zajema tudi socialne vidike. Pomembno je še primerjanje posameznih generacij najstnikov glede na časovni interval opravljanja raziskav v posamezni državi in med državami. Izidi so podlaga za izdelavo temeljnih usmeritev za programe promocije zdravja in vzgoje za zdravje v Sloveniji in širše.
Po besedah Helene Jeriček Klanšček iz IVZ, nacionalne koordinatorke raziskave pri nas, podatki potrjujejo, da svoje zdravstveno stanje dobra desetina anketiranih ocenjuje za slabo. Navajajo namreč, da imajo redno težave, kot so nespečnost, nervoza, razdražljvost, glavobol.
Naštevajo še, da jih pogosto pesti občutek potlačenosti, občutijo bolečine v križu in želodcu, niso zadovoljni s svojim življenjem. Zaskrbljujoč je podatek, da je lani, ko je raziskava potekala, kar trideset odstotkov vprašanih pestila tudi depresija.
(Ne)primerna prehrana
Presenetljiv je podatek, da ima dieto kar dobra desetina mladostnikov ali pa počnejo kar koli, da bi shujšali. Slaba polovica (48 odstotkov) pa jih ocenjuje, da je njihova telesna teža ravno pravšnja.
Jeriček Klanščkova izpostavlja podatek, da je zaskrbljujoče, da le 40 odstotkov najstnikov upošteva priporočila glede uživanja sadja vsak dan, še manj, le četrtina, pa vsak dan uživa tudi zelenjavo.
Redno vsak dan poje zajtrk le 44 odstotkov anketiranih, nikdar ne zajtrkuje kar 31 odstotkov v raziskavo zajetih mladostnikov. Prehranske usmeritve, ki svetujejo le enkrat na teden uživanje s sladkorjem bogatih živil, spoštuje le desetina vprašanih, preostali pa pogosto posegajo po sladkarijah in sladkanih pijačah. Hkrati priporočila o redni telesni dejavnosti spoštuje le 20 odstotkov mladostnikov.
Kajenje, alkohol, droge, spolnost
Raziskava navaja, da je skoraj 30 odstotkov anketiranih mladostnikov že pokadilo vsaj eno cigareto, cigaro ali pipo; povečini gre za 15-letnike. Slaba desetina mladostnikov je v času anketiranja redno kadilo, povečini so bili stari 15 let.
Že vsaj dvakrat je bilo pijanih skoraj petina mladostnikov, 12 odstotkov jih je priznalo, da alkohol uživajo enkrat v tednu. Okrog 14 odstotkov anketiranih se je v letu pred anketiranjem pretepalo vsaj tri krat, slaba desetina je navedla, da je najmanj dvakrat v tem obdobju v šoli trpinčila koga drugega, kar je zelo zaskrbljujoče.
O kajenju marihuane in spolnih odnosih so v raziskavi spraševali le 15-letnike. Skoraj četrtina 15-letnikov je priznala, da so že poskusili kaditi marihuano, desetina je kadila marihuano v zadnjih 30 dneh pred anketiranjem.
Skoraj 30 odstotkov 15-letnikov je navedlo tudi, da so že imeli spolne odnose.
Odnosi s starši, splet in šola
Spodbuden je podatek, da se večina mladostnikov s starši lahko pogovarja o stvareh, ki jih zares zanimajo. “Nekoliko bolj v pogovoru zaupajo mamam - to navaja 87 odstotkov anketiranih, očeta pa omenja 74 odstotkov anketiranih,” pravi Helena Jeriček Klanšček.
Komunikacija pa se je občutno preselila tudi na svetovni splet in socialna omrežja. 42 odstotkov otrok in mladostnikov s prijatelji vsak dan komunicira po telefonu in internetu, le 12 odstotkov tega nikoli nje počne.
Šola je všeč dobri polovici (64 odstotkov) mladostnikov, preostali pa navajajo, da nad njo niso navdušeni.
Mladostniki so lani navajali, da se, v primerjavi z anketiranimi leta 2006, počutijo s šolo manj obremenjeni, hkrati pa so z njo tudi manj zadovoljni.
Primerjave generacij najstnikov
Primerjava med lansko in anketo v letu 2006 pa med drugim razkriva še porast deleža najstnikov, ki kadi marihuano, porast števila poškodb in upad deleža tistih, ki se lahko odkrito pogovorijo s starši.
Razveseljiv je podatek, da je porasel delež otrok, ki se redno gibajo. Nekoliko je narasel tudi delež tistih, ki zajtrkujejo in uživajo zelenjavo, pa tudi tistih, ki si redno umivajo zobe in bolje ocenjujejo svoje zdravstveno stanje.
JASNA ARKO
