Slovenski poslanec ima trikrat več dolgov kot prihrankov

LJUBLJANA> Slovenija je bila po besedah Gorana Klemenčiča sicer prva med tranzicijskimi državami, ki je uvedla nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, vendar se v 20 letih ni bistveno spremenil. Nikoli se ni informatiziral in danes po njegovi oceni velja za primer slabe in neučinkovite prakse, ki je sama sebi namen. Komisija za preprečevanje korupcije v osmih letih na tem področju ni uspela narediti spodobnega koraka naprej, pravi.

V Sloveniji mešamo hruške in jabolka

Klemenčič je med drugim opozoril, da v Sloveniji “mešamo hruške in jabolka”. Obstaja namreč povsem enak sistem za poslanca, sodnika, tožilca, ministra, župana, podžupana, direktorja lokalnega zavoda ali direktorja direktorata. Na drugi strani nekateri funkcionarji sploh niso pokriti, denimo funkcionarji na Komisiji za preprečevanje korupcije in na Nacionalnem preiskovalnem uradu. Poleg tega ni enovite evidence, kdo vse sploh je zavezanec.

V letu 2011 so na komisiji zadeve poskušali optimizirati, vendar pa po besedah Klemenčiča potrebujejo še ustrezne zakonske spremembe. Predsednik komisije je napovedal, da bodo s predlogi sprememb že v začetku aprila stopili pred javnost in parlament.

Povprečen poslanec ima 13.000 evrov na bančnem računu

Na današnji novinarski konferenci je komisija predstavila izsledke poročil funkcionarjev, ki so jih ti morali oddati do konca januarja. Tega doslej še ni storilo 13 poslancev prejšnjega mandata, en minister prejšnjega mandata in štirje državni svetniki prejšnjega mandata. Prav tako poročila še ni poslalo 52 županov in en poslanec trenutnega mandata. Komisija bo vse navedene funkcionarje, katerih imena bo danes objavila na spletni strani, tudi pozvala, naj svojo obveznost do komisije izpolnijo.

Izsledki preostalih poročil pa kažejo, da ima povprečen poslanec na banki dobrih 13.000 evrov, doma hrani 3400 evrov gotovine, ima dobrih 48.000 evrov obveznosti ter je dal dobrih 97.000 evrov posojil. Poseduje tudi premičnine v skupni vrednosti nekaj nad 154.000 evrov ter za približno 4800 evrov vrednostnih papirjev.

Povprečen župan ima na banki 19.000 evrov

Povprečen minister ima na banki dobrih 19.000 evrov, doma gotovine ne hrani, ima dobrih 41.000 evrov obveznosti ter je dal dobrih 2400 evrov posojil. Poseduje premičnine v skupni vrednosti nekaj nad 8000 evrov ter za približno 9.100 evrov vrednostnih papirjev.

Povprečen župan ima na banki dobrih 19.000 evrov, doma hrani gotovino v vrednosti nekaj nad 1600 evrov, ima dobrih 25.000 evrov obveznosti ter je dal dobrih 8900 evrov posojil. Poseduje tudi premičnine v skupni vednosti nekaj nad 8900 evrov ter za približno 7900 evrov vrednostnih papirjev.

Povprečen uradnik na položaju ima na banki dobrih 11.800 evrov, doma hrani gotovino v vrednosti nekaj nad 480 evrov, ima dobrih 29.000 evrov obveznosti ter je dal dobrih 4200 evrov posojil. Poseduje tudi premičnine v skupni vrednosti nekaj nad 5900 evrov ter za približno 5300 evrov vrednostnih papirjev.

Povprečna poslovodna oseba ima na banki dobrih 16.400 evrov, doma hrani gotovino v vrednosti nekaj nad 1600 evrov, ima dobrih 21.600 evrov obveznosti ter je dala dobrih 2700 evrov posojil. Poseduje tudi premičnine v skupni vrednosti nekaj nad 6700 evrov ter za približno 4400 evrov vrednostnih papirjev.

STA