Slovenski turizem prvič na sejmu v Azerbajdžanu

Svet
, posodobljeno:

V Azerbajdžanu je danes za tri dni svoja vrata odprl osrednji turistični sejem AITF Baku, ki se ga prvič v organizaciji javne agencije SPIRIT Slovenija udeležuje tudi slovensko turistično gospodarstvo.

Na osrednjem turističnem sejmu AITF Baku v Azerbajdžanu se prvič v organizaciji javne agencije SPIRIT Slovenija udeležuje tudi slovensko turistično gospodarstvo
Na osrednjem turističnem sejmu AITF Baku v Azerbajdžanu se prvič v organizaciji javne agencije SPIRIT Slovenija udeležuje tudi slovensko turistično gospodarstvoSpirit Slovenija

BAKU> Azerbajdžan predstavlja za slovenski turizem trg z velikim potencialom. To dokazuje tudi 15 slovenskih turističnih podjetij, ki se udeležujejo sejma AITF Baku: Turizem Ljubljana, Thermana Laško, Terme Čatež, Millennium Travel, Renee Tours, Terme Olimia, Terme Krka, Unitur program turizem, Kompas, Sava Turizem, Lemaj, Rogaška Slatina, Happy Tours, Adria Airways in Trikita, so sporočili iz agencije SPIRIT Slovenija.

Medicinski in luksuzni turizem

AITF je osrednji turistični sejem v Azerbajdžanu in najpomembnejši tovrstni dogodek v kavkaški regiji. Z velikim številom domačih in tujih obiskovalcev sejem nudi idealno platformo za predstavitev medicinskega in luksuznega turizma.

“Turisti iz te države se zanimajo predvsem za ponudbo slovenskih naravnih zdravilišč, medicinskega turizma, luksuznega turizma in za tako imenovani eko turizem, kjer ima slovenski turizem brez dvoma konkurenčno prednost pred številnimi drugimi destinacijami. Prepričan sem, da predstavitev na osrednjem turističnem sejmu AITF v Bakuju pomeni naslednji korak na poti uspešnega sodelovanja med Slovenijo in Azerbajdžanom,” je povedal Boštjan Skalar, v. d. direktorja javne agencije SPIRIT Slovenija.

Vprašanje so vize in letalske povezave

Predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva so s predstavitvijo na osrednjem turističnem sejmu v Azerbajdžanu zadovoljni.

Zdravko Počivalšek, direktor Term Olimia, predsednik Gostinsko-turistične zbornice in član sveta zavoda agencije Spirit, ocenjuje, da je predstavitev države uspešna. Da bi bili bomo na tem trgu še uspešnejši, pravi, bi morali rešiti vprašanje izdajanja viz in vzpostaviti čartersko linijo Baku-Ljubljana. “Zdaj lahko gostje iz Azerbajdžana izbirajo med letalskimi povezavami preko Istanbula do Ljubljane ali Zagreba ali preko Dunaja do Ljubljane. Vse te možnosti niso konkurenčne in po nepotrebnem izgubljamo potencialne obiskovalce Slovenije,” ocenjuje Počivalšek.

Podobno meni Alenka Vidmar, direktorica prodaje, ReneeTours: “Največ gostov, ki potujejo v Slovenijo preko nas, dopustuje v Rogaški Slatini, ki je tukaj tudi najbolj prepoznavna. Azerbajdžan je za našo agencijo po pomembnosti, torej realizaciji prihodov in nočitev, na tretjem mestu. Potenciala je še ogromno, torej nujno potrebujemo direkten let, ki bi vsekakor prispeval k večjemu številu gostov, kot je to primer na Češkem. Čakamo torej na že obljubljeno in že načrtovano linijo Baku-Ljubljana.”

Damijan Merc, vodja prodaje v Grand hotelu Sava pravi, da so gostje, ki prihajajo v Rogaško Slatino, po mentaliteti podobni ruskemu turistu, zanimajo jih produkti zdravstvenega in wellness turizma, vse bolj pa povprašujejo po možnosti priprav športnikov. “Azerbajdžan je po finančni plati med premožnejšimi, to se odraža tudi v strukturi gosta - lahko rečem, da so posamezniki iz Azerbajdžana pripravljeni veliko potrošiti. V hotelu Sava smo v lanskem letu zabeležili 4000 nočitev s tega trga, to je štiri odstotke naših celotnih nočitev. Skupno imamo v Rogaški letno več kot 10.000 gostov iz Azerbajdžana, torej več kot iz Ukrajine. Skrbi nas, da se število gostov iz Azerbajdžana ne bo povečalo, če ne bomo vzpostavili direktne letalske linije,” je povzel.

Na stojnici tudi minister za turizem

Slovensko stojnico je obiskal tudi minister za turizem Azerbajdžana, Abulfas Garayev.

Lani je sejem obiskalo 7643 obiskovalcev iz 32 držav. Od tega, 11 odstotkov mednarodnih in 89 odstotkov lokalnih, od tega 68 odstotkov poslovnih obiskovalcev.

Azerbajdžansko gospodarstvo izkazuje visoko stopnjo rasti, ob tem pa tudi velik finančni kapital za investicije z interesom vlaganja v različne gospodarske panoge, navajajo v SPIRIT Slovenija.

NR