Slovenski umori so povezani s slabimi ekonomskimi razmerami, nizko kulturo in alkoholom
Tipičen slovenski umor se zgodi v okviru družine, v jezi, ko morilec izgubi nadzor nad svojim agresivnim obnašanjem. V zadnjih nekaj tednih so primorski policisti obravnavali tri poskuse ubojev, zadnji tak primer se je zgodil v Volčah, kjer je 23-letni domačin zabodel očeta.
SLOVENIJA> Mladenič iz Volč je očeta oziroma rejnika z nožem zabodel v trebuh, odprl je tri plinske jeklenke in grozil, da bo razstrelil hišo in sebe. Policisti so ga obvladali, reševalci pa so ga odpeljali na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v Idrijo. Oče je preživel.
V zadnjih dneh lanskega decembra sta se v garažni hiši v Ankaranu sprla možakarja. Eden je iz avtomobila prinesel nož in poskušal drugega zabosti v trebuh. Na srečo se je slednji ubranil tako, da je prijel za rezilo in se zgolj urezal. V Piranu pa je domačinka dvignila nož nad bivšega moža. Tudi on je vbod z nožem preživel.
V omenjenih primerih je šlo za poskuse ubojev. Pravih umorov pa je na Primorskem neprimerno manj kot drugod po državi.
Dežele ob morjih imajo manj umorov
Na vzhodu države se zgodi neprimerno več umorov kot na Primorskem. Resnejše študije o tem pojavu ni naredil še nihče. “Bi pa lahko razloge iskali v kulturnih in socialnih dejavnikih, tudi psiholoških. Morda je zanimivo, da je tudi število samomorov manjše. Na sploh so mediteranske dežele, kot sta Italija in Francija, na repu lestvice samomorilnosti. Na to lahko vpliva način življenja, ki je morda lagodnejši, morska klima, sonce, ki prispeva k optimizmu in energetski opremljenosti. Znanstvenih odgovorov na to vprašanje pa ni,” pojasnjuje forenzični psiholog Peter Umek.
Največ dela z morilci so imeli na Primorskem na koprski policijski upravi. Predlani so obravnavali tri umore, od tega sta se dva zgodila v družinskem krogu. Bila sta tudi edina družinska umora v zadnjih desetih letih, ko so koprski policisti skupaj preiskali osem umorov. V tem času so obravnavali še 34 poskusov umorov, vendar le devetkrat v družini.
Novogoriški policisti so zadnji umor obravnavali leta 2002. Zgodil se je v družinskem krogu. V zadnjih desetih letih so obravnavali še štiri poskuse umorov.
Na postojnski policijski upravi so zadnji umor obravnavali pred petimi leti, vendar se ni zgodil med družinskimi člani.
“Trend umorov in samomorov je v upadanju, kar je lahko posledica družbenega prizadevanja za nenasilno družbo in s tem vedno večjega zavedanja posameznikov, da se da nekatere konflikte tudi drugače rešiti in ne samo z nasilnimi dejanji,” meni Umek.
Pri nas umori niso načrtovani
“Tipičen slovenski umor se zgodi v okviru ožje ali širše družine. Največkrat so umori povezani s slabimi socialnimi in ekonomskimi razmerami, nizko kulturno ravnjo in seveda alkoholom,” pojasnjuje Umek.
Umori in poskusi umorov so velikokrat posledica konfliktov, pogosto medgeneracijskih, ki trajajo dlje časa. “Že pred umorom prihaja do groženj, pogosto tudi do fizičnega obračunavanja in umor je največkrat nenamerna posledica takega obračuna. Lahko bi rekli, da se zgodi v stanju velike čustvene obremenitve, predvsem jeze, ko morilec izgubi nadzor nad svojim agresivnim vedenjem,” pojasnjuje Umek. Čeprav morilci včasih prej grozijo s smrtjo, večina umorov pri nas ni načrtovanih. “Na kar kažejo tudi predmeti, s katerim je bil umor izvršen. To so v glavnem sekire, noži, koli, lopate in podobno. In ne strelno orožje, mogoče kdaj, vendar zelo redko, ali pa lovska puška,” ugotavlja Umek.
Slovenski morilci so v srednjih letih, stari so med 30 in 50 let. “So skoraj izključno moški, ki so bili tudi že prej obravnavani za nasilna dejanja, ali pa se je vsaj vedelo, da so nagnjeni k nasilju.” Kot še pojasnjuje Umek, storilci prihajajo iz družin, kjer je bila običajno prisotna beda vsakršne vrste in domače nasilje. “Temu se pridružuje slab šolski uspeh, neuspeh pri delu, neprilagojenost družbenemu življenju.”
Zgodovina krvavih umorov
Slovenija je majhna država in vsak umor, ki je že sam po sebi kruto in grozljivo dejanje, toliko bolj odmeva v javnosti. Zadnji takšen je bil marca 2009 v Sežani, kjer je Kristina Mislej zadavila svojo hčerko in sina. Obsodili so jo na 20 let zapora.
Aprila 1995 je komaj 22-letni Danijel Cergol iz Klanca pri Kozini, nekdanji rezervist specialne brigade Moris, z avtomatsko puško kalašnikov na vratih ustrelil brata, ko se je ta vrnil domov. Nato je ustrelil še mater in očeta. Po umorih se je z očetovim avtom odpeljal v Ljubljano. Javil se je na policijski postaji center v Ljubljani in dežurnemu povedal, kaj se je zgodilo. Na sojenju je trdil, da so ga mučile nočne more, v katerih se je moral ves čas proti nekomu boriti. Vendar sodni izvedenec ni ugotovil znakov duševne bolezni. Obsodili so ga na 15 let zapora.
Še bolj brutalen je bil družinski umor v Grintovcu pri Šmarjah nad Koprom leta 1981. 34-letni Silvo Morgan je s kladivom tako močno udaril po glavi mater, da se je zlomilo toporišče. Nato je vzel s sekiro ter z njo pokončal mater in očeta. Odhitel je čez dvorišče in s sekiro umoril še soseda in njegove starše. Sodna izvedenca nista potrdila duševne bolezni. Morgan naj bi bil le zmanjšano prišteven. Leta 1982 so mu izrekli smrtno kazen, vendar so jo še istega leta zamenjali z 20-letno zaporno kaznijo. Leta 1995 se je izkazalo, da je šlo za duševnega bolnika, ki bi moral biti na psihiatričnem zdravljenju in ne v zaporu. Zaradi shizofrenije so ga iz zapora poslali na zdravljenje v Idrijo.
Javnost je leta 2003 pretresel za slovenske razmere nenavaden umor na Logu pri Brezovici. 62-letna upokojena vzgojiteljica Dragica Jalševac je v domači kuhinji s pištolo ustrelila v glavo 21-letno hčerko. Motiv za dejanje je ostal neznan. Državno tožilstvo je prepričano, da globoko verna mati ni odobravala hčerinega načina življenja oziroma spolnosti pred poroko. Sodišče jo je obsodilo na 12 let zapora. Kazen prestaja na Igu.
Primer slovenskega morilca Silva Pluta je leta 2006 s prstom pokazal na državo, ker ni ukrepala pravočasno. Plut je leta 1990 in leta 2004 v Srbiji umoril in iznakazil dve ženski. Leta 2006 je na Jančah ugrabil zakonski par. Žensko je posilil in umoril, moškemu pa je uspelo pobegniti. Leta 2007 je Plut v zaporniški celici zaužil preveliko količino pomirjeval in umrl. Višje sodišče je ugotovilo, da je imela država dovolj dokazov, da bi Pluta kazensko ovadila in ga spravila za rešetke, preden je ponovno moril na Jančah.
Metod Trobec, ki je leta 1978 doma posilil, zadavil in sežgal v peči najmanj pet žensk, je med zadnjimi v zgodovini Slovenije, ki so mu izrekli smrtno kazen. Vrhovni sodniki so jo nato spremenili v 20-letno zaporno kazen, vendar je kar dvakrat poskušal umoriti sojetnika. Pred štirimi leti se je na Dobu obesil.
Tekačevo še brez epiloga
Eden najbolj grozljivih umorov pri nas, ki je ostal nepojasnjen, je štirikratni umor v Tekačevem. Pod streli sta leta 1997 obležala zakonca ter njuna podnajemnica z mladoletno hčerko. Morilci naj bi iz njihovega doma odnesli milijon takratnih nemških mark in več kilogramov zlata. Dve leti po tragediji so za štirikratni umor na dvajset let zapora obsodili Kristijana Kamenika. Vrhovno sodišče je sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno sojenje. V drugo so Kamenika sodniki zaradi pomanjkanja dokazov oprostili. Pa je višje sodišče razveljavilo tudi oprostilno sodbo. Kamenika zdaj čaka še tretje sojenje za umor v Tekačevem. Trenutno je v zaporu v Reki, kjer mu sodijo zaradi sodelovanja v mednarodni skupini preprodajalcev mamil.
Ključen pri umoru v Tekačevem ostaja sporen športni copat. Sodišče bo navsezadnje moralo ugotoviti, kdo od sodnih izvedencev ima prav - slovenski izvedenci, ki trdijo, da stopinje na prizorišču umora ustrezajo Kamenikovim športnim copatom, ali švicarski in nemški izvedenec, ki v to ne verjameta.
TINA KODRE
