Slovenski WikiLeaks pripravljen, o njem tudi informacijska pooblaščenka
Neprofitna fundacija Vallant, ki je v začetku decembra registrirala domeno WikiLeaks.si je danes v Mariboru predstavila nadgradnjo projekta. Kot je povedal Primož Vallant, ne gre več zgolj za projekt zrcaljenja in prevajanja originalne spletne strani, saj jo je po njegovem mnenju treba lokalizirati ter približati ljudem.
LJUBLJANA>“WikiLeaks je treba lokalizirati ter ga približati vsaki državi v njenem jeziku, če je to le mogoče in če politični sistem in raven demokracije to dopuščata. Tako bo tudi lokalno omogočeno prejemanje varnih in skrivnih dokumentov ter njihovo preverjanje preko kredibilnih in profesionalnih medijev,” je dejal Vallant.
WikiLeaks v slovenščini
Dodal je, da gre pri projektu za kompletno storitev in ko bo WikiLeaks.si deloval, bo po njegovih besedah pomenil pomembno dopolnitev originalne spletne strani.
Sicer pa je Vallant s sodelavci že poskrbel za slovenski prevod vseh najpomembnejših vsebin WikiLeaksa, zato gre po njegovem mnenju za resen projekt, ki pa za zdaj nima zagotovljene prihodnosti.
Še vedno namreč nimajo urejenega strežnika, pri tem pa so naleteli na težave, saj denarja za njegovo zagotovitev za zdaj nimajo, pri prošnjah za brezplačno gostovanje doma in v tujini pa so vsaj doslej naleteli na gluha ušesa. Trenutno so zato v akciji zbiranja donacij, sicer bi lahko stran v celoti zagnali že v nekaj dneh.
Pravica do informiranosti
“Takšni dokumenti so se doslej večinoma posredovali iz političnih interesov in za raznorazne politične igrice, tudi mediji so dokumente velikokrat selekcionirali. Zato je bistvo Wikileaksa prav v tem, da je neodvisen od kakršnih koli interesov in vplivov, zavezan je izključno resnici in pravici družbe do informiranosti,” je pojasnil Vallant in s tem tudi nakazal, kje se najverjetneje skrivajo največje težave pri pridobivanju strežnika.
O WikiLeaksu tudi Pirc Musarjeva
O WikiLeaksu je v pogovoru za Delova Ozadja spregovorila tudi Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Med drugim je dejala, da bo zanimivo predvsem spremljati, kako se bodo ZDA, ki so odprti internet doslej propagirale kot najvišjo obliko demokracije in svobode pretoka informacij, lotile njegove regulacije.
“Zanimivo bo videti, kako se bodo odzvale največje ameriške družbe, ki se ukvarjajo s spletom, kot so Yahoo, Google in Facebook. Vendarle pa je internet sporen z vidika zaščite zasebnosti, zato že dolgo, od razmaha spleta leta 1995, teče razprava, kako ga pravno regulirati, saj gre za velikansko množico podatkov, za sivo cono. Zelo težko je napisati globalni zakon interneta, ker je izredno težko doseči konsenz med državami sveta,” opozarja Pirc Musarjeva.
Razkritje pozitivnih in negativnih informacij
Ocenjuje tudi, da je na WikiLeaksu “veliko pozitivnih informacij, ki kažejo, da so se v ozadju dogajale stvari, katerih cilj je bil boljši svet, toda kot pooblaščenka in prebivalka tega planeta se bojim tistih nekaj odstotkov dogodkov, ki kažejo na zlonamernost, kupčkanje in trgovino, ki niso v duhu diplomacije in demokratičnega ustroja neke države”.
Nejasna Pahorjeva drža
“Najbolj sem se zgrozila ob depeši ministrice Clintonove, ki je vsem diplomatom dala navodila, katere podatke o politikih v drugih državah naj pošiljajo administraciji. Od tod izvira moja izjava, da me je sram, da prebivam na tem planetu.”
Glede razkritja ameriške depeše, da naj bi se slovenski premier Borut Pahor pogajal o dvajsetih minutah z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, Slovenija pa bi v zameno sprejela zapornika iz Guantanama, Pirc Musarjeva meni, da bi moral Pahor, če to ne drži, sprožiti ustrezne spore. “Šele potem vam bom verjela, da tisto, kar tam piše, ni res.” STA