Slovensko novinarstvo žrtev političnih in ekonomskih okoliščin

Slovensko novinarstvo je po prepričanju predsednika Društva novinarjev Slovenije Grege Repovža ranjeno zaradi posegov v medijsko zakonodajo v času vlade Janeza Janše. Nova vlada zdaj pripravlja novo medijsko zakonodajo, vendar je novinarstvo po prepričanju Repovža v času Janševega vodenja države veliko izgubilo in se zdaj trudi, da bi nadoknadilo zamujeno.

Leta 2011 rešujemo stvari iz leta 2005

Predsednik društva novinarjev, sicer tudi urednik tednika Mladina, izpostavlja zaznamovanost slovenske politike z zgodovinskimi delitvami. Na okrogli mizi o pasteh medijske regulacije, ki so jo v Ljubljani pripravili Mirovni inštitut, Mednarodni medijski center in Društvo novinarjev Slovenije, je o tej temi razpravljal tako goreče, da ga je moral povezovalec Mitja Meršol brzdati.

Repovž poudarja, da se v slovenskem novinarstvu šele zdaj vzpostavlja normalnost, vendar ne takšna, kot pritiče letu 2011, ampak takšna iz leta 2005, ko je Janševa vlada vpeljala spremembe medijske zakonodaje. Novinarstvo je izgubilo leta razvoja in še vedno nima urejenega lastništva. “Novinarstvo, ki se ukvarja s temi težavami, ne more razmišljati o prihodnosti,” je opozoril Repovž. Še vedno se pogovarjamo o pomanjkanju novinarskih pravic in o tem, da je največji medijski lastnik pri nas pivovarsko podjetje, temam, ki bi morale biti pomembne v javnosti, kot so ekologija, izobraževanje, razvoj, pa ni namenjene dovolj pozornosti.

Mladi so kasta “nedotakljivih”

Marko Milosavljevič, predavatelj na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, pa je Repovža dopolnil, da novinarstva ni ranila le politika, pač pa tudi ekonomija. Opozoril je tudi na položaj mladih novinarjev. Mlade novinarje bi po vzoru kastnega sistema v Indiji lahko imenovali kot nedotakljive, kot najnižjo kasto, ki nima nobenih pravic. “Bojim se, da mnogi starejši novinarji mladim ne pomagajo,” je še izpostavil Milosavljevič. V slovenskih medijih je veliko politike, manjka pa medijska politika, soglasje o tem, kaj od medijev pričakuje in kaj potrebuje družba. Odsev pomanjkljive medijske politike so po Milosavljevičevem mnenju tudi podpore medijem, ki jih dodeljuje država. Velja se vprašati, ali je podpora, ki konča v žepu lastnika medija, potrebna.

Razmere v slovenskih medijih in očitki o političnem obvladovanju medijev so na okrogli mizi primerjali z dogajanjem na Hrvaškem in na Madžarskem.

Na Hrvaškem se po besedah tamkajšnjega predsednika novinarskega društva Zdenka Duke politični pritiski vršijo zlasti na tiskovni agenciji Hina in javni radioteleviziji, pritiski na medije v zasebnem lastništvu pa so bolj sofisticirani.

V mednarodnem prostoru so bili minule mesece odmevni zlasti pritiski na madžarske novinarje. Madžarski parlament je sprejel paket medijskih zakonov, ki od novinarjev terjajo politično uravnoteženo poročanje. Za kršitelje te zahteve so predvidene visoke kazni. Madžarska je zaradi zunanjih pritiskov nato spremenila medijsko zakonodajo, vendar so bili po prepričanju tamkajšnjih novinarjev popravki zgolj kozmetični.

JANA KREBELJ