Smo na pragu trajnostne revolucije?

LJUBLJANA> Trajnostno sonaravna revolucija je po mnenju Pluta potrebna, ker je izziv družbe dejansko nekaj povsem drugačnega, kot so bili dosedanji civilizacijski prehodi.

“Prehod v nizkoogljično družbo je eksistenčni izziv, ker so snovno energetski tokovi presegli mejo ekosistema in planet sam ne more teh tokov nevtralizirati. V tem trenutku človeštvo za najmanj tretjino presega zmogljivost našega planeta,” je na panelnem posvetu opozoril Plut.

Potrebna bo večja samooskrba

Največji trenutni izziv je zato po mnenju Pluta zmanjševanje snovno-energetskih tokov. “Slovenija je moralno in civilizacijsko dolžna, da povečuje stopnjo samooskrbe, na energetskem, vodnem polju, na prehranskem polju, kjer smo zadevo najbolj zavozili,” meni Plut, ki kot izziv izpostavlja tudi skladnejši regionalni razvoj Slovenije.

Vrednota - kakovost življenja

Direktor službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih je poudaril, da je v okviru vladne izhodne strategije eden ciljev, da se mora Slovenija usmeriti v trajnostnost. “Razvoj mora temeljiti na učinkovitosti. Z vidika bolj socialne ozaveščenosti je v nizkogoljični družbi potrošnja manjša vrednota, delo večja. Kakovost življenja bo postala večja vrednota, tu je pomembno tudi socialno podjetništvo,” je še dodal Stritih.

Energetska prenova zgradb

Ob tematiki zaposljivosti je Plut dejal, da bi morala biti energetska prenova zgradb ključen strateški energetski in zaposlitveni projekt. “Ob tej potratni rabi energije v Sloveniji bi to moral biti temeljni projekt,” je dejal in pokazal tudi na lesno industrijo in obrt. “Imamo tako nacionalno bogastvo in iz tega ne iztržimo nič. Da les izvažamo kot surovino je nacionalna sramota,” je prepričan.

Celostna vizija

Matjaž Hanžek iz skupine za oblikovanje razvojne vizije Slovenije se je obregnil ob predhodni govor okoljskega ministra Roka Žarnića. “Zame je navadno blebetanje govoriti o električnem avtu, po drugi strani pa graditi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Razmišljanje o nizkoogljični družbi mora biti del celostne vizije Slovenije,” je dejal.

Hanžek je prepričan, da je že samo doma veliko potreb, ki predstavljajo naše priložnosti. “Vse več je starejših prebivalcev - to bi lahko spremenili v priložnost. 30.000 ljudi bi lahko zaposlili samo na področju zdravja in socialnega varstva,” je opozoril nekdanji ombudsman.

Skrbna raba obnovljivih virov

Da je prehod v nizkoogljično družbo sprememba kulture, je menila Marta Svoljšak iz Petrola. “Sam prehod mora biti naravnan na skrbno rabo obnovljivih virov. V gospodarskih družbah moramo osvajati nova znanja, iskati nove profile, tudi kazalniki uspešnosti gospodarskih družb bodo morali biti drugačni, kot so danes. Ne samo po dobičku, temveč po trajnostnosti,” je dejala.

Svoljšakova največ priložnosti za gospodarstvo vidi v gradnji, inštalaterstvu, pasivni gradnji, sistemskih rešitvah preskrbe prebivalcev s toploto, pridobivanju energije iz odpadkov. STA