So med libijskimi uporniki člani Al Kaide?
Poveljnik zveze Nato, admiral James Stavridis, je v torek v odboru ameriškega senata za vojaške zadeve opozoril, da obveščevalna poročila iz Libije kažejo, da se med uporniki pojavljajo elementi Al Kaide ali Hezbolaha.
WASHINGTON, LONDON, TRIPOLIS > Zavezništvo si zato po besedah Stavridisa prizadeva dobiti jasnejšo sliko o upornikih in ključnih voditeljih upora proti Gadafiju.
Libijski uporniki za več orožja, svet opozarja na resoluciji ZN
Medtem je včeraj Libijski prehodni nacionalni svet v Londonu prosil mednarodno skupnost, naj libijskim upornikom priskrbi več in boljše orožje za boj proti vojakom voditelja Moamerja Gadafija. Zveza Nato in nekatere države so poudarili, da to ni v skladu z resolucijami VS ZN, Francija pa je vseeno izrazila pripravljenost na pogovore o oboroževanju upornikov.
ZDA in Francija ne izključuje možnosti oboroževanja upornikov
Ameriški predsednik Barack Obama je v pogovoru za televizijsko mrežo NBC opozoril, da ne izključuje možnosti oboroževanja libijskih upornikov, ki se borijo proti Gadafiju.
Tudi Francija je izrazila pripravljenost na pogovore o vojaški pomoči libijskim upornikom. Proti oboroževanju upornikov se je izrazil generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen, ki je na vprašanje televizije Sky News o možnosti, da bi Nato oboroževal upornike, odvrnil, da je Nato v Libiji za zaščito prebivalcev, ne za njihovo oboroževanje. Dodal je, da resolucija VS ZN, ki dovoljuje vojaško posredovanje v Libiji, jasno določa embargo na orožje.
Skupina za “politični proces” v Libiji
Na konferenci v Londonu so se dogovorili za oblikovanje kontaktne skupine za politični proces v Libiji po odhodu Moamerja Gadafija. Govorili so tudi o humanitarni pomoči, pri kateri bo sodelovala tudi Slovenija. Slovenija je po besedah ministra Žbogarja pripravljena sodelovati pri humanitarni pomoči Libiji in v političnem procesu iskanja rešitve za to državo, ne pa tudi v vojaških operacijah, ki že potekajo.
Zunanji ministri več kot 40 držav, med njimi zunanji minister Samuel Žbogar, ter predstavniki EU, ZN in zveze Nato so se v Londonu dogovorili, da bo kontaktna skupina, ki bi politično vodila proces dogovarjanja mednarodne skupnosti glede Libije, štela od 12 do 15 članov. V njej naj bi bili tudi predstavniki vseh ključnih mednarodnih organizacij, kot so Afriška unija (AU), Arabska liga, EU, Nato in ZN. Prvo srečanje skupine naj bi bilo v Katarju.
Sodelovala naj bi tudi Afriška unija
V Londonu so po besedah vodje slovenske diplomacije govorili tudi o nujnosti regionalnega lastništva procesa, torej o večji vlogi Arabske lige in AU v tem političnem procesu. Žbogar je izrazil obžalovanje, da AU ni sodelovala na konferenci in pozval, naj to organizacijo povabijo in vključijo v nadaljnje razprave.
V Libijo tudi švedska letala
Švedski premier Fredrik Reinfeldt je sporočil, da bo švedska vlada zaprosila parlament, naj potrdi, da bi Švedska prispevala osem vojaških letal, ki bi sodelovala v operaciji v Libiji pod poveljstvom zveze Nato. Ob tem je poudaril, da bodo švedska letala sodelovala le pri zagotavljanju območja prepovedi poletov in ne bodo smela sodelovati v napadih na Gadafijeve vojake. Pričakovati je, da bo švedski parlament sodelovanje v misiji v Libiji podprl.
Sestanek z libijskim nacionalnim svetom
Predstavniki več zahodnih držav, med njimi Clintonova, nemški zunanji minister Guido Westerwelle in britanski premier David Cameron, so se pred začetkom srečanja sešli s predstavnikom libijskega nacionalnega sveta Mahmudom Džibrilom. Kot je v Bengaziju sporočil libijski nacionalni svet, od konference pričakujejo odločitev, da se bo moral Gadafi zaradi zločinov proti človečnosti zagovarjati na sodišču, nikakor pa mu ne smejo ponuditi odhoda v izgnanstvo. Poleg tega nasprotniki Gadafija ne bodo nikoli pristali na delitev Libije na uporniški vzhod in Gadafijev zahod.
Fidel Castro Gadafija pozval k boju “do zadnjega diha”
Ob robu srečanja v Londonu se je pred dvorano, kjer je potekala konferenca, zbralo približno 70 protestnikov, ki so podprli Gadafija.
Na Gadafijevo stran je stopil tudi nekdanji kubanski predsednik Fidel Castro, ki je vojaško posredovanje v Libiji označil za “fašistično vojno”, Gadafija pa pozval, naj se bori do zadnjega diha.
Gadafi pa je v pismu udeležencem konference o Libiji pozval k ustavitvi “barbarskih napadov” na državo, operacijo pa primerjal z vojaškimi podvigi Adolfa Hitlerja med drugo svetovno vojno.
V Libiji se nadaljujejo spopadi
V Libiji so se medtem nadaljevali spopadi upornikov in Gadafijevih vojakov za več mest. Gadafijeve sile so tako nadaljevale ofenzivo na mesto Misrata na severozahodu Libije, ki je v rokah upornikov. Po navedbah zdravniških virov je bilo v tem tretjem največjem libijskem mestu od začetka ofenzive 18. marca ubitih 142 ljudi. Libijske oblasti sicer zatrjujejo, da je ofenziva v Misrati že končana. Nadaljevali so se tudi boji za mesto Bin Džavad, kjer uporniki še niso uspeli premagati Gadafijevih sil.
STA