So Titu šteti dnevi
Odločitev ustavnega sodišča, da je poimenovanje Titove ceste v Ljubljani protiustavno, je dokaj razgibala Slovenijo. Da je treba presojo ustavnega sodišča spoštovati, vsaj naglas priznavajo vsi po vrsti, o temi sami pa se mnenja krešejo. Na Primorskem je ostalo kar precej “Titovega”.
PRIMORSKA> Odločitev ustavnega sodišča seveda posebej toplo pozdravljajo v Novi Sloveniji (NSi), saj je bil njen podmladek (MSi) tisti, ki je zadevo poslal v ustavno presojo. Predsednik MSi Jernej Vrtovec, ki prihaja iz vasi Čehovini v občini Komen, je med drugim povedal: “Gre za zmago demokracije in demokratične miselnosti nad trdim totalitarnim režimom - komunizmom.” Omenjeno cesto pa bi poimenoval po “nekdanjem predsedniku vlade in velikem domoljubu Andreju Bajuku”.
Na predvečer dneva zmage po Primorskem zagorijo bakle na petih hribih s kamnitimi zložbami, ki sestavljajo Titovo ime. “Naš Tito” na Sabotinu nad Solkanom pa skoraj ni več prepoznaven, saj njegovi neutrudni graditelji izgubljajo bitko z rušitelji. Bolj vztrajni so na hribu nad Dekani, Kokoški nad Lipico, hribu Golec nad Branikom in Velikem vrhu nad Renčami.
Predsednica NSi Ljudmila Novak, pa je prepričana, da predvčerajšnja presoja ustavnega sodišča pomeni prvi korak s strani državne institucije k priznanju dejstva, da je bil Tito zločinec.
Koper se ne da
Jernej Vrtovec odločitev ustavnega sodišča predlaga za zgled tudi drugim slovenskim občinam, ki imajo še vedno trge in ulice poimenovane po Titu in jim predlaga, naj to odpravijo. Zlasti na Primorskem je takšnih imen še vedno kar precej. Najbolj na očeh in nekaterim največji trn v peti je seveda koprski Titov trg, ki pa ga očitno ne bo zlahka “ukrotiti.”
“V Mestni občini Koper o preimenovanju osrednjega mestnega trga - Titovega trga - ne razmišljamo, saj so bile na to temo opravljene številne ankete in javnomnenjske raziskave, in so vse pokazale, da prebivalke in prebivalci Kopra preimenovanju trga odločno nasprotujejo. Poleg tega - upoštevajoč odločbo ustavnega sodišča o ljubljanskem odloku - gre v koprskem primeru za poimenovanje, ki se ohranja še iz prejšnje ureditve in je kot tako del zgodovine,” so sporočili iz koprske občinske uprave.
Poslanec SD Marjan Križman, tudi iz Kopra, odločitve ustavnega sodišča glede Titove ceste v Ljubljani ne komentira, o samem liku Josipa Broza Tita pa med drugim pravi: “Hvala bogu, da smo imeli Tita, ki je Primorsko priključil k Jugoslaviji oziroma Republiki Sloveniji, čeprav me vse bolj navdaja občutek, da se je Slovenija priključila k Primorski, ki s tem ni dobila le morja, temveč tudi ponos Primorcev in Istranov, ki so dolgo pred drugo svetovno vojno ječali pod fašističnim škornjem.”
Oglasila se je tudi občinska organizacija ZZB Koper, ki je med drugim zapisala: “V naši občinski organizaciji se bomo odločno zoperstavili poskusom po preimenovanjih, ki smo jim bili priče že pred dvajsetimi leti, in jih ponovno pričakujemo tudi tokrat.”
V Ajdovščini popustili
Preimenovanje pa je uspelo za to zagnanim Ajdovcem, ki so leta 1993 iz Titovega naredili Lavričev trg. Na zgodovino spominja v fasado vogalne stavbe kasneje vrezan napis Titov trg, verjetno delo neznanega avtorja. V Postojni Titov trg ostaja, dogaja pa se, da nekatere organizacije obiskovalce vabijo na prireditve na “osrednji” ali “mestni”, pa tudi na “glavni” trg. Manj zadrege povzroča postojnska Titova cesta.
Tako v Tolminu kot v Ilirski Bistrici glavna mestna trga (za zdaj) ostajata s starim poimenovanjem: Trg maršala Tita. Titovo ime nosijo ulice, ceste in trgi še v mnogih krajih po Sloveniji, pri čemer velja posebej omeniti Velenje, ki sicer ni več Titovo, ohranja pa Titov trg in Titovo skulpturo.
DK