Sodišča so bila lani rekordno zaposlena

Svet
, posodobljeno:

Slovenska sodišča so leta 2010 prejela rekordno število novih zadev in so tako v delu imela že več kot 1,45 milijona zadev, kaže poročilo o delu sodišč v letu 2010, ki ga je Vrhovno sodišče RS predstavilo danes. Se pa na drugi strani skrajšuje povprečen čas reševanja posameznih zadev, prav tako tudi število nerešenih zadev.

Redna letna novinarska konferenca Vrhovnega sodišča RS, na kateri je predsednik sodišča Branko Masleša predstavil letno poročilo Vrhovnega sodišča RS za leto 2010.
Redna letna novinarska konferenca Vrhovnega sodišča RS, na kateri je predsednik sodišča Branko Masleša predstavil letno poročilo Vrhovnega sodišča RS za leto 2010.Nebojša Tejič/Sta

LJUBLJANA> Kot je razvidno iz poročila, so sodišča lani v reševanje prejela 969.955 zadev, kar je za 4,8 odstotka več kot v letu 2009. V istem času pa so rešila 992.052 zadev, kar je za 5,7 odstotka več kot v letu 2009. Konec leta 2010 so imela sodišča nerešenih še 458.254 zadev, kar je za 4,6 odstotka manj kot leto pred tem.

Skrajšal se je čas reševanja zadev

Skrajšal se je tudi povprečni čas reševanja zadev, in sicer z 14,1 meseca v letu 1998 na 5,8 meseca ob koncu lanskega leta. Skrajšal se je tudi čas reševanja težjih zadev, in sicer z 21,8 meseca v letu 1998 na 9,2 meseca.

Po besedah tiskovnega predstavnika sodišča Gregorja Strojina so se povprečni časi reševanja zadev v zadnjih letih ustalili pri večini sodišč, medtem ko se pri tistih bolj obremenjenih še naprej skrajšujejo.

Kljub upadu novih zadev je med bolj obremenjenimi vrhovno sodišče

Med bolj obremenjenimi sodišči je tudi vrhovno sodišče, čeprav beleži zmanjševanje novih zadev. V letu 2010 je omenjeno sodišče tako v obravnavo prejelo za 12,8 odstotka manj zadev kot leto poprej, a jih je tudi manj rešilo (6,4 odstotka manj). Kljub temu pa se število nerešenih zadev na omenjenem sodišču zmanjšuje in je bilo tako konec lanskega leta nižje za 22,4 odstotka (nerešenih je še 3366 zadev).

Masleša: Sodstvo deluje in gre v pravo smer

Po besedah predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše so vsi omenjeni podatki dokaz, da sodstvo deluje in da je sposobno reševati tudi najtežje zadeve. Strojin pa je dodal, da podatki hkrati tudi kažejo, da se je sodstvo vrnilo v položaj pred reformo leta 1995, ki je bila “glavni vzrok dolgotrajne krize”.

Pomanjkljivosti - v zadnjih petih letih zastaralo 1000 zadev

Kljub temu, da gre sodstvo po mnenju Masleše “v pravo smer”, pa se slednji zaveda, da so v sistemu tudi določene pomanjkljivosti. Tako so na primer v letošnjem letu odkrili veliko število zastaranja pregona v kazenskih in prekrškovnih zadevah, in sicer je v zadnjih petih letih zastaralo približno 1000 zadev. Zato so se januarja dobili s predsedniki višjih sodišč in se dogovorili, da pregledajo zadeve in ugotovijo razlog za omenjena zastaranja, je povedal.

Tudi sodstvo bo v škripcih z rebalansom proračuna

Na današnjem sestanku s pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem pa je Masleša ministra opozoril na težavo, na katero utegne naleteti sodstvo, če bo država uresničila svojo napoved in z rebalansom proračuna sodstvu sredstva znižala za 2,5 milijona evrov.

“Takšno znižanje za nas, glede na naš specifičen položaj in nekatere programe, ki so v teku, ni sprejemljivo in bo zanesljivo vplivalo na učinkovitost,” je dejal Masleša. Opozoril pa je tudi na problem plač, pri katerih sodniki pričakujejo, da se “vzpostavijo razmerja, ki jih je opredelilo ustavno sodišče. Potem pa bomo delili enako usodo, kot vsi drugi,” je dejal.

STA