Sončni kolektorji gredo slabo v promet

Svet
, posodobljeno:

V Sloveniji je bilo v zadnjih petih letih podprta izgradnja 8716 sistemov sončnih sprejemnikov, za kar je Eko sklad namenil devet milijonov evrov nepovratnih sredstev in 1,7 milijona evrov ugodnejših posojil. Kot ugotavljajo v Agenciji za prestrukturiranje energetike, razvoj še ne daje videza večjega komercialnega preboja tehnologije.

Sončni kolektorji gredo slabo v promet
Arhiv Pn

SLOVENIJA> Razvoj na področju sončnih sprejemnikih za proizvodnjo toplote je v zadnjih letih vezan povsem na nepovratne spodbude, ki jih Eko sklad daje za investicije v postavitev sistemov sončnih sprejemnikov, so pred dnevi sporočili z agencije.

Poleg sredstev Eko sklada so občani po pojasnilih agencije po grobih ocenah za postavitev solarnih sistemov angažirali še okoli 40 milijonov lastnih sredstev.

V izgradnjo sistemov sončnih kolektorjev je bilo v minulem petletnem obdobju investirano skupaj okoli 50 milijonov evrov. "Iz podatkov Eko sklada je razvidno, da imamo relativno kontinuirano investiranje, ki pa je nekako vse vezano predvsem na nepovratne spodbude," so poudarili na agenciji.

Po oceni agencije bistven napredek pri povečevanju obsega instaliranih količin še ni dosežen, ne pri povečanju interesa slovenske industrije za proizvodnjo opreme in tudi ne na področju vlaganja po principu pogodbeništva, kar seveda ni dobro in zahteva določen premislek.

Nekateri ljudje po mnenju agencije potrebujejo ustrezne informacije, da se odločijo o ekonomski upravičenosti prehoda na sončno energijo, ne glede na subvencije.

Drugi pa celo popolno financiranje sistema sončnih sprejemnikov, ker finančnih sredstev enostavno nimajo - za take primere bi bilo verjetno dobro razviti in podpreti sistem pogodbenega financiranja s strani specializiranih institucij.

Po pojasnilih agencije pogodbeno financiranje pomeni, da zunanji partner sistem postavi in ga financira, uporabnik pa mu ga odplača v določenem obdobju, preko nižjih stroškov za energijo. Tak sistem bi bil npr. primeren za energetska podjetja, ki trenutno izvajajo enake ukrepe podpor kot Eko sklad, so prepričani v agenciji.

"Nepovratne spodbude ne morejo biti večne, treba jih je zniževati in kljub temu kontinuirano povečevati obseg postavljenih sistemov. Priprava tople vode s sončnimi sprejemniki je cenejša kot s kurilnim oljem ali plinom, če ni, je potrebno sprejeti ustrezne ukrepe, da bo," so še ocenili na Agenciji za prestrukturiranje energetike.

STA