SP v gorskem maratonu - Sloveniji dve medalji, prvak je Mitja Kosovelj
Od 414 tekmovalcev iz 21 držav, ki so šli na progo maratona štirih občin, jih je v osmih urah na cilj prišlo 390, zmagal pa je Novogoričan Mitja Kosovelj. Slovenska moška ekipa si je pritekla srebro.
PODBRDO>Jože Dakskobler, idejni oče Gorskega maratona štirih občin (GM4O) in pobudnik svetovnega prvenstva v Baški grapi in primorsko-gorenjski okolici, je potočil kakšno solzo, ko je predsednik WMRA, svetovne gorskotekaške zveze, Bruno Gozzelino, v petek pod večer v prireditvenem šotoru v Podbrdu odpiral SP v gorskem maratonu.
Izidi, SP, moški - 1. Mitja Kosovelj 3:22:32, 2. Thomas Owens 3:26:59, 3. Robie Simpson 3:29:05 (oba Škotska); ženske - 1. Philippa Maddams 4:08:46 (Angljia), 2. Karen Alexander 4:16:21 (Irska), 3. Helen Fines 4:19:14 (Anglija); ekipno moški - 1. Škotska 10:29:25, 2. Slovenija 10:57:20 (Kosovelj, Peter Lamovec, Marjan Zupančič), 3. Anglija 10:58:46; ženske - 1. Anglija 12:54:49, 2. Rusija 13:24:37, 3. Škotska 13:41:07 ... 5. Slovenija 13:53:55 (Valerija Mrak, Mihaela Tušar, Danica Kovačič); državno prvenstvo, moški - 1. Kosovelj, 2. Simon Alič 3:43:57, 3. Lamovec 3:46:47; ženske - 1. Mrak 4:35:32, 2. Tušar 4:38:24, 3. Kovačič 4:39:59.
SP sta, v sodelovanju z Združenjem za teke Atletske zveze Slovenije in WMRA, pripravila LTO Sotočje in TD Podbrdo. Častni pokrovitelj prireditve je bil predsednik RS Danilo Türk.
Tik pred startom desetega GM4O, drugega državnega prvenstva in osmega SP pod pokroviteljstvom WMRA je na startu, na Petrovem Brdu pri Rudijevi planinski koči, porosilo. Navlažilo je večino 37,5 kilometra dolge proge s 5300 višinskimi metri, potem pa so okrog najvišjih vrhov ob poti, Črni prsti in Poreznu, oblaki svoj tovor zadrževali ves čas tekme.
Gorenjec Simon Alič, ki ga imamo že za Primorca, ni bil član reprezentance (“pozno sem se odločil, da grem na maraton, reprezentanca je bila že sestavljena”), a je bil s 15. mestom drugi najhitrejši Slovenec. Tudi on je imel težave s kamenjem, na začetku spusta s Črne prsti je zadel s prstom v kamen in bolečine so ga skorajda ustavile. V spustu je veliko izgubil, a se spet razživel proti vrhu Porezna, na cilj pa prišel skoraj spočit. “Če bi šlo normalno, bi zagotovo prišel med prvih deset,” mu je bilo malo žal zamujene priložnosti.
Domačin Martin Štendler je dosegel četrti čas med reprezentanti, za tri minute je bil hitrejši, kot je načrtoval. “Poznavanje terena je bila prednost, vedel sem, kaj me čaka, kje popustiti in kje dodati. Bilo je spolzko, na spustih sem hiter, a tokrat se ni dalo prav pognati.”
Moška reprezentanca je osvojila srebro, za Škoti, ki so svoje najboljše tri tekmovalce razvrstili takoj za Kosoveljem. Ženske so bile pete in so prav tako izpolnile načrt (obe ekipi med prvih pet). Zmagale so Angležinje, naše tri najboljše pa so zasedle 13., 15. in 16. mesto. Mihaela Tušar je bila s 15. mestom zelo zadovoljna. “Lepa prireditev, o tem sploh nismo dvomili. Zaživela sem šele vrh Durnika, od tam sem do cilja tekla z užitkom, lahkotno. Glede na majhen zaostanek za Valerijo je moj čas dober, to je moje najboljša uvrstitev na velikih tekmah,” je povedala Cerkljanka.
Mitja Kosovelj je zmagal z naskokom. “Startal sem z rezervo, potem pa sem štiri tekmovalce pred sabo ujel. Malo so se dajali med sabo, po pol ure pa sta vodila Američan in Rus, sledila sva Romun in jaz. Vedel sem, da sem v spustu hitrejši, in tako je tudi bilo. Na prvih dveh minutah spusta s Črne prsti sem prva dva ulovil, Romun pa se je zadržal pri okrepčevalnici in sem se mu izgubil v meglo. Odtlej jih nisem več videl. V spust proti Hudajužni sem šel 70-odstotno, kajti v copat sem dobil kamenček. A ni bilo časa za sezuvanje, nič še ni bilo odločeno, tekma se je v Hudajužni šele začenjala. Bolelo je, a vrh Porezna sem imel že pet minut prednosti. Na kamen sem pozabil, povsem sem se osredotočil na tek, čeprav sem moral zadnje kilometre navzdol teči po prstih. Na cilju sem videl, da je v copatih kri. To je moja največja medalja doslej, šteje še več, ker je na domačem terenu. Sanjal sem o njej, a da bo zlata, moraš imeti svoj dan. Vse se je poklopilo,” je povedal za PN.
Tolminka Danica Kovačič je bila tik za njo, s svojim prvim nastopom na tako veliki tekmi je bila tudi ona zadovoljna. “To je bila moja doslej najtežja tekma na tej progi, tekla pa sem vsakokrat, razen dvakrat. S časom sem zadovoljna, sem pa trpela. Najprej sem si rekla, da bo dobro, če sploh pridem v cilj, potem pa se je kar odvijalo, vedno bolje, čeprav s krči.”
Trener reprezentance Edvin Kosovelj je bil z nastopom naših zadovoljen: “To je lep uspeh, tudi dekleta so se izkazala. Zadovoljen sem z dvema medaljama in doseženimi rezultati posameznikov. Izbrali smo pravo ekipo.”
Svetovna prvakinja Philippa Maddams iz Anglije pa je povedala: “Zelo dobro se počutim, tega zares nisem pričakovala, zelo sem vesela. Padala sem in malo sem popraskana, vendar ni bilo nič resnega. Čutim samo utrujenost, toda bilo je enkratno.”
Nabito poln šotor je v soboto zvečer pozdravil vse tekače, še zlasti najhitrejše, Kosovelj je doživel stoječe ovacije. Večer je bil poln čustev in pozitivne energije, ki je v petek in soboto preplavljala Baško grapo. Gozzelino je za PN povedal: “Nadvse pozitivno prvenstvo, to je pomemben dan za gorske teke zaradi številnih udeležencev, tako tekačev kot reprezentanc. Danes je Slovenija lahko zadovoljna zaradi odlične organizacije, dosežka Mitje Kosovelja in številnih zadovoljnih tujih tekmovalcev.”
Dakskobler se je čustveno zahvalil sodelavcem, bilo jih je kar 500 iz Grape in sosednjih občin (Tolmin, Železniki, Bohinj, Cerkno): “Zahvaljujem se vsem, ki so mi deset let stali ob strani, pomagali pripravljati gorski maraton in to 'norijo', kot so številni govorili, pripeljali do svetovnega prvenstva.”
Naslednje SP bo septembra 2012 v Švici, 20. Jungfrau maraton.
VENČESLAV JAPELJ
