Španska državljanska vojna 80 let po koncu še vedno deli Špance

MADRID > V Združenju za obnovo zgodovinskega spomina, ki je ena glavnih organizacij za ohranjanje spomina na žrtve v vrstah republikancev, je izrazila obžalovanje, da "država ni pripravila spominske slovesnosti ob dnevu, kot je današnji". Vojna se je začela leta 1936, končala pa 1. aprila 1939.

Po njihovih navedbah je Španija 1. aprila 1939 "postala koncentracijsko taborišče in prizorišče usmrtitev, v katerih je bilo po tem datumu ubitih 55.000 ljudi". Poleg tega na tisoče svojcev ni moglo žalovati za svojimi najdražjimi. Prav tako niso smeli izkopati njihovih posmrtnih ostankov in jih dostojanstveno pokopati.

Čeprav danes ni bilo uradne slovesnosti, pa je socialistični premier Pedro Sanchez februarja obiskal Francijo, da bi se poklonil 450.000 Špancem, ki so se tja zatekli v času državljanske vojne ali Francove diktature, ki je trajala od konca vojne do njegove smrti leta 1975.

Obletnica konca španske državljanske vojne, v kateri so se borili tudi številni tujci, vključno s Slovenci, in obdobje diktature še vedno močno delita Španijo.

Ena od vodilnih članov skrajno leve stranke Podemos Ione Belarra je na twitterju zapisala, da je "treba glede priznanja tistih, ki so se borili za demokracijo, storiti še vse".

Francov pravnuk Luis Alfonso de Borbon pa je na istem družbenem omrežju proslavil "zmago" nacionalističnih sil njegovega pradedka, ki so porazile republikance.

Zgodovinar Paul Preston je sicer v svoji knjigi z naslovom Španski holokavst ocenil, da je med državljansko vojno umrlo 200.000 ljudi. Še 200.000 pa jih je bilo ubitih po vojni, od tega 150.000 v rokah nacionalistov.

Sanchezova vlada si sicer od prihoda na oblast junija lani prizadeva za izkop diktatorjevih posmrtnih ostankov iz mavzoleja v Dolini padlih severozahodno od Madrida. Vlada je izkop odredila za 10. junij, a špansko vrhovno sodišče še odloča o pritožbi Francovih sorodnikov.