Spor glede Irana se je vlekel 12 let
Spor glede iranskega jedrskega programa, o katerem je Zahod danes po dolgotrajnih pogajanjih vendarle dosegel sporazum s Teheranom, se je vlekel 12 let. Sledijo nekateri ključni dogodki, kot jih naštevata nemška tiskovna agencija dpa in avstrijska APA.
2002 - Iransko opozicijsko gibanje v izgnanstvu Ljudski mudžahedini razkrije obstoj objekta za bogatenje urana v Natancu in dela na reaktorju na težko vodo za pridobivanje plutonija v Araku. To sproži ugibanja o tajnem jedrskem programu v Iranu.
oktober 2003 - Iran privoli, da se bo odpovedal bogatenju urana in ponovni predelavi gorivnih palic. Po dogovoru z EU podpiše dodatni protokol k pogodbi o prepovedi jedrskega orožja (NPT), ki inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) dovoljuje neomejen dostop do vseh iranskih jedrskih objektov.
november 2004 - Iran pod predsednikom Mohamedom Hatamijem spričo pogovorov z EU o političnem in gospodarskem sporazumu za krajši čas prekine programe za bogatitev urana.
avgust 2005 - Predsedniški položaj v Iranu zasede Mahmud Ahmadinedžad in sproži “politiko brez strahu”. Jedrski objekt v Isfahanu, ki je deloval le deloma, znova začne polno obratovati.
2006 - Iran ponovno začne z bogatenjem urana in ne upošteva določil dodatnega protokola k NPT. IAEA jedrski spor z Iranom preda Varnostnemu svetu ZN. Ta sprejme prve sankcije proti Teheranu. Do leta 2012 sledijo še tri resolucije VS ZN proti Iranu.
2008 - Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana v imenu stalnih članic VS ZN (ZDA, Velike Britanije, Francije, Rusije in Kitajske) ter Nemčije (skupina 5+1) Teheranu preda novo ponudbo za sodelovanje. Iran še naprej zavrača odpoved bogatenju urana.
2009 - Na novih pogovorih v formatu 5+1 Iran načeloma pristane na možnost, da bi uran bogatil v tujini, a si nato premisli.
7. februar 2010 - Iran obelodani, da je uran obogatil na 20 odstotkov in da ga je sposoben obogatiti do 80 odstotkov. Ob tem se razglasi za jedrsko silo.
22. januar 2011 - V Istanbulu za nedoločen čas preložijo nov krog pogovorov med Iranom in skupino 5+1. Pogovore v Istanbulu nato ponovno zaženejo po več kot letu dni. Sledijo nova srečanja v Moskvi in kazahstanskem Almatyju.
2012 - EU uvede naftni in plinski embargo proti Teheranu. Iranski naftni izvoz pade za tretjino. Ameriški predsednik Barack Obama zamrzne premoženje Irana v ZDA, sankcionirane so iranske banke. Izrael večkrat zagrozi z vojaškim posredovanjem v Iranu. Nova resolucija IAEA zahteva dostop do jedrskega objekta v Paršinu.
2013 - Po več mesecih prekinitve se nadaljujejo pogovori v Almatyju, a brez dogovora. Novi iranski predsednik Hasan Rohani v govoru v Generalni skupščini ZN zagotovi, da je pripravljen na pogajanja o iranskem jedrskem programu, ki bodo usmerjena v dogovor. Z Rohanijem po telefonu govori Obama, kar je prvi neposreden stik med ZDA in Iranom po letu 1979.
20. november 2013 - Novi pogovori v Ženevi privedejo do začasnega dogovora o spornem jedrskem programu. Iran naj bi program za šest mesecev zamrznil, v zameno za to pa bi Zahod omilil nekatere sankcije proti državi.
januar/februar 2014 - V veljavo stopi začasni dogovor in Teheran prvič sprejme preverljive ukrepe, s katerimi zamrzne ključne dele svojega jedrskega programa. ZDA in EU v zameno omilijo sankcije proti Iranu.
2014 - Od februarja do julija se zvrsti šest novih krogov pogajanj skupine 5+1 in Irana. Rok za dogovor podaljšajo do novembra. Septembra ob robu GS ZN organizirajo nova pogajanja. Sledijo pogovori v omanskem Maskatu in na Dunaju, ki ne dajo rezultatov. Novembra zato rok za okvirni politični sporazum preložijo na 31. marec 2015, rok za dokončni sporazum pa na konec junija 2015.
marec/april 2015 - IAEA in Teheran začneta nova pogajanja. IAEA želi preveriti, ali je iranski jedrski program vojaško naravnan. Po slabem začetku se nato v Teheranu in švicarski Lozani nadaljujejo novi pogovori med skupino 5+1 in Iranom ter pogajanja med zunanjimi ministri. Udeleženci govorijo o občutnem napredku, a tudi razlikah. Zadnji dan marca se izteče rok za sklenitev okvirnega sporazuma, o katerem pa se pogajajo še do 2. aprila in nato dosežejo določeno soglasje o glavnih spornih točkah.
od aprila do junija 2015 - Nadaljnja pogajanja za oblikovanje dokončnega besedila sporazuma na podlagi okvirnega sporazuma iz Lozane. Vrhunec dosežejo na pogovorih, ki se na Dunaju ob udeležbi vodij diplomacij vpletenih držav začnejo 27. junija. Rok za dosego sporazuma - 30. junij - večkrat podaljšajo.
14. julij 2015 - Sporazum o iranskem jedrskem programu je po 18 dneh mukotrpnih maratonskih pogovorov končno sklenjen.
STA