Sporni menedžerski prevzemi in pomanjkljiva zakonodaja

LJUBLJANA> Te so: da je pomanjkljiva zakonodaja dopuščala možnost neodgovornega ravnanja, da so se managerski prevzemi dogajali predvsem v obdobju, ko je bilo na razpolago veliko denarja, da so pri managerskih prevzemih zatajili regulatorji oziroma nadzorni organi, da ima nekaj managerjev zelo nizek prag etike in da so obstajale in še vedno obstajajo politično-prijateljske povezave.

Netransparentno, pod mizo in v ogromnih zneskih

Kot je danes v izjavi za javnost povedal predsednik preiskovalne komisije Lojze Posedel (nepovezani poslanec), je komisija končala prvo fazo predvidenega dela, na podlagi katere je DZ na zadnji seji pred počitnicami sprejel tudi vmesno poročilo.

“S samimi menedžerskimi prevzemi ni v osnovi nič narobe, to je le ena od oblik prevzemov. Je pa sporno, ko se dogaja to, kar se je dogajalo v Sloveniji, ko so bili menedžerski prevzemi izvedeni netransparentno, pod mizo in v ogromnih zneskih,” je poudaril Posedel.

Banki nista hoteli dati podatkov

Preiskovalna komisija je drugo fazo preiskave začela po sprejetju vmesnega poročila v DZ. Dokazni sklep je razširila s pridobitvijo podatkov s strani državnih NLB in NKBM dodeljenih kreditih nosilcem političnih funkcij, pri čemer je naletela na nemalo zapletov. Po tem, ko banki komisiji nista nameravali posredovati podatkov, je NLB po posredovanju ljubljanskega okrožnega sodišča podatke vendarle posredovala, ne pa tudi NKBM, saj o zadevi višje sodišče, ki mu je mariborsko okrožno sodišče predalo zadevo, še ni odločilo.

Kot sicer pravi Posedel, preiskovalna komisija pridobljenih podatkov, ki bi jih uporabila v okviru druge faze preiskave, zaradi zaključka dela ne bo niti odprla.

Priče so se izognile zaslišanju

Septembra so sklicali tudi sejo s tremi povabljenimi pričami - nekdanjih državnih sekretarjev na ministrstvu za gospodarstvo Tomaža Jeršiča in Andrijane Starina Kosem ter nekdanjega prvega moža Pivovarne laško Boška Šrota. Vsi trije so se opravičili, če pa bi do seje prišlo, bi komisija pričam zastavila konkretna vprašanja, povezana z dogajanjem pri poskusih menedžerskega prevzema Pivovarne Laško, je dejal Posedel.

Spomnil je tudi na že opravljeni zaslišanji Jeršiča in Starina Kosmove. Jeršič je prevzemno zakonodajo, pri kateri sam sicer ni sodeloval, takrat ocenil kot dobro, je pa znano, da mu je NLB pred koncem mandata prejšnje vlade odobrila 8,5 milijona evrov kredita za podjetje, ki je danes v stečaju. Tudi Starina Kosmova je menila, da s prevzemno zakonodajo ni nič narobe, a, tako Posedel, “vemo, da pri njej obstajata dve različici, kaj se je avgusta 2005 dogajalo na sestanku pri takratnem predsedniku vlade”.

Za imena in priimke je zmanjkalo časa

Če bi preiskovalna komisija nadaljevala z delom, bi po Posedelovih ocenah ugotovitve iz vmesnega poročila zagotovo povezala z imeni in priimki, a sta ji to preprečila konec mandata in izogibanje prič. Posedel je tudi prepričan, da bi v primeru obravnave menedžerskih prevzemov Pivovarne Laško in Istrabenza v komisiji naleteli na politične spore. Vsi člani komisije so se sicer strinjali, da je do anomalij prihajalo, a nekateri težko priznavajo anomalije v času njihovega vladanja.

Kljub temu je Posedel z delom komisije zadovoljen. Ob tem pa poudarja, da so nekatere spremembe, ki bodo onemogočale izigravanje zakonodaje, nujne. Komisija je že v lanskem letu pozvala ministrstvo za gospodarstvo k spremembam (dopolnila je pripravila ATVP), a se je zadeva kljub dovzetnosti za sprememb takratne ministrice Darje Radić izgubila v medresorskem usklajevanju.

STA