Sprehod skozi zgodovino vzhodnega Jadrana

Kot pravi avtor Zgodovinskega atlasa vzhodnega Jadrana, Boris Gombač, je delo zraslo iz želje, da bi opisal dogajanje na vzhodnem Jadranu med drugo svetovno vojno in po njej. V veliki meri je ta želja izhajala iz njegovih osebnih izkušenj, saj je, Brkinec po rodu, po selitvi v Izolo lahko iz prve roke spoznal bolečino izseljevanja. Med domačini, ki so se v petdesetih letih pridružili valu optantov, so se znašli tudi njegovi prijatelji, izgube iz otroštva pa pogosto puščajo najgloblje rane tudi pri tistih, ki ostajajo. Predvsem pa odpirajo vprašanja, na katera si lahko odgovorijo šele v zrelih letih.

Štirideset let kasneje se Balkan ponovno zatrese. Gombač se tokrat aktivira v humanitarnih organizacijah in od blizu spremlja posledice bratomorne vojne v Dalmaciji, Bosni in Republiki Srbski. Ta izkušnja ga ponovno potrdi v nameri, da burno zgodovino teh krajev zajame v monografijo. Ker pa je vsaka zgodovinska prelomnica terjala še svojo predzgodbo, se je avtor nenadoma znašel na “začetku časa”, geomorfološki predstavitvi in prvih starogrških naselbinah.

Sprehod skozi čas

Za razumevanje aktualnih dogodkov se seveda najzanimivejša zadnja poglavja v knjigi, ki zajemajo devetdeseta leta prejšnjega stoletja. Podobno kot vsa novejša zgodovina Balkana, torej tista po drugi svetovni vojni, temeljijo tudi ta ne le na študiju najrazličnejših strokovnih virov, temveč v veliki meri na pričevanjih, osebnih izkušnjah posameznikov, življenju slehernika, ki je v dobrem in slabem najbolj živo občutil zgodovino na svojih plečih. Knjiga je sicer zajetna, šteje okroglih 470 strani, vendar si zanjo velja vzeti čas. Tudi zato, da si s sprehodom skozi vsa zgodovinska obdobja in orisom ključnih dogodkov na tem območju osvežimo svoje znanje in globlje razumemo aktualne geopolitične procese.

Pri tem ne gre spregledati, da je knjiga pisana v italijanščini in izdana v Livornu, torej namenjena prvenstveno italijanskemu bralstvu, ki pa je načeloma slabo seznanjeno z dogajanjem na vzhodni strani Jadrana; ne le zaradi kulturološke oddaljenosti, temveč predvsem zaradi povojnih političnih delitev. Zato je razširitev zgodovinskega vpogleda na vzhodni Balkan še kako potrebna.

Kosovo - začetek in konec

Osrednji del knjige je posvečen dvajsetemu stoletju, ki je bilo za ta del Evrope najburnejše, še natančneje pa se avtor posveti povojnemu obdobju.

Bolj kot samemu oboroženemu konfliktu, ki ga oriše skozi ključne trenutke, kot so napad na Jugoslavijo, komunistična vstaja, Ljubljanska provinca in padec Italije 8. septembra 1943, posveča pozornost prepletanju mednarodnih političnih interesov v ozadju, ki so na koncu pripeljali do povojne delitve teh ozemelj med Vzhod in Zahod.

Za naše kraje so posebej zanimive zgodbe po posameznih istrskih mestih in drame, ki jih je za seboj puščala vojna. Od Trsta, ki so ga Nemci zasedli že drugi dan po italijanski kapitulaciji, do goriške fronte dva tedna kasneje, upora v Istri konec septembra in koncentracijskega taborišča na Rabu. Posebno poglavje Gombač posveča domobranstvu, pa istrskemu eksodusu, ki ga predstavlja v številkah po posameznih mestih in obdobjih. Najbolj sveže in polno še odprtih ran pa je dogajanje ob zadnji balkanski vojni po razpadu Jugoslavije. V tem delu je čutiti tudi največ avtorjeve osebne zavzetosti.

Knjigo Gombač zaključuje tam, kjer se bo moralo “balkansko vprašanje” šele končati: na Kosovu. Prepričan je, da je sedanja oblika njegove politične ureditve le vmesna stopnja na poti do združitve v veliko Albanijo.

Knjiga Zgodovinski atlas vzhodnega Jadrana je razkošno opremljena z zemljevidi in fotografijami, pregledna in jezikovno dostopna širšemu krogu bralcev. Ker pa med akademskimi raziskovalci ni doživela uradnega odziva, je kmalu izginila tudi iz naših knjigarn. Kljub temu, da bi lahko bila za marsikoga dobrodošlo in koristno branje.

VIDA G. POSINKOVIĆ

Boris GombačOsebni Arhiv