Sprejeli spremembe zakona o gospodarskih družbah

LJUBLJANA> DZ je novelo potrdil z absolutno večino, s čimer je presegel veto državnega sveta.

DZ je novelo zakona prvič sprejel 19. oktobra, državni svet (DS) pa je 25. oktobra nanjo izglasoval odložilni veto. Za sprejem novele je bila zato tokrat potrebna absolutna večina. Novelo je sicer prvič podprlo 65 poslancev, štirje so glasovali proti.

Temeljni cilj novele, ki jo je v postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Radovanom Žerjavom (SLS), je preprečiti ustanavljanje, vodenje in nadziranje družb osebam, ki so bili družbeniki, delničarji z več kot 25-odstotnim lastniškim deležem ali člani poslovodstva ali nadzornega organa družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja oziroma so imele takšen status v družbi največ dve leti pred tem.

10 let prepovedi ustanavljanja, nadziranja in vodenja družb

Omejitev ustanavljanja, nadziranja in vodenja družb bo prenehala po 10 letih od zaključka tistega od začetih postopkov, na podlagi katerega je začela veljati.

Ob tem novela zakona uveljavlja tako imenovano obrnjeno dokazno breme, saj bo osebo sankcija doletela že po samem zakonu, lahko pa bo pred pristojnim sodiščem v nepravdnem postopku sama dokazala, da ni vplivala oziroma ni mogla vplivati na poslovanje družbe, nad katero je začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja.

Predlagatelji so novelo vložili zaradi številnih primerov, ko so delodajalci izčrpavali podjetje ter oškodovali upnike in delavce, medtem ko so zdrava jedra prenesli na novoustanovljeno družbo. Največ pomislekov pa je bilo glede tega, da bi lahko novela poštenim posameznikom omejila podjetniško pobudo.

Je rešitev ustrezna?

Tudi DS je menil, da novela posega v pravice do zasebne lastnine in svobodne izbire dejavnosti oziroma poklica in ni sorazmerna začrtanemu cilju, zaradi česar je izglasoval veto. Novela po besedah državnega svetnika Boruta Meha pomeni grob poseg v ustavno pridobljene pravice. “Nedopustno je, da nekoga sankcioniramo, čeprav še ni niti osumljen, kaj šele pravnomočno obsojen,” je dejal Meh. Močno so ji nasprotovala tudi delodajalska združenja.

Proti noveli je bila tudi vlada. Ta se je strinjala z namenom zakona, a je ocenila, da rešitev ni primerna.

Potrdili tudi prenovljeno kazensko zakonodajo

Poslanke in poslanci pa so danes po vetu državnega sveta ponovno potrdili tudi prenovljeno kazensko zakonodajo. Novela kazenskega zakonika, novela zakona o kazenskem postopku ter zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora bodo tako lahko stopili v veljavo.

Državni svet je na vsa tri zakonska besedila vložil odložilni veto, zato je bila za njihovo ponovno potrditev potrebna absolutna večina glasov vseh poslancev.

Novela zakona o kazenskem postopku precizneje formulira obstoječa kazniva dejanja ter opredeljuje nekatera nova. Zagotavlja tudi ostrejše sankcije zoper kazniva dejanja s področja gospodarskega kriminala ter učinkovitejše varovanje otrok pred spolnimi zlorabami.

Za 48, proti 25 poslancev

Novela tako med drugim na novo opredeljuje sankcije za lažni stečaj, preslepitev pri dodelitvi posojila, davčno utajo, uvaja pa tudi novo kaznivo dejanje oškodovanje javnega denarja ter podaja novo definicijo gospodarske dejavnosti.

Državni svetniki so menili, da gre za obširne spremembe, za katere se porajajo pomisleki, ali so sploh potrebne. Po njihovem mnenju bo zaradi prepovedi retroaktivne uporabe zakona s področja oškodovanja javnih sredstev prišlo tudi do amnestije storilcev zlasti gospodarskih kaznivih dejanj.

Večina poslancev je pomisleke državnih svetnikov zavrnila, saj je za ponovno potrditev zakonskih sprememb glasovalo 48, proti pa 25 poslancev.

Novela zakona o kazenskem postopku naj bi omogočila hitrejši tek kazenskih postopkov, predvsem s predobravnavnim narokom in možnostjo dogovora tožilstva z obtoženim o priznanju krivde. Državni svetniki so opozorili, da zakonske določbe niso premišljene in storilcem ne omogočajo nobene zaščite.

Za vnovično potrditev te zakonske novele je glasovalo 54, proti pa pet poslancev.

Odvzem premoženja nezakonitega izvora

Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora pa je v DZ vložilo 38 poslancev s prvopodpisanim Francom Jurijem (Zares). Zakon organom pregona ob sumu nezakonito pridobljenega premoženja omogoča finančno preiskavo za pet let nazaj. Predvideva tudi kazenski postopek, morebitno začasno zaplembo premoženja ter njegovo zamrznitev in odvzem.

Državni svetniki so zakon ocenili kot sicer politično všečen, strokovno pa izjemno vprašljiv. Opozarjali so, da bo za uvedbo finančne preiskave zadostoval že najnižji možen standard, to je razlog za sum.

Ta zakon je bil deležen široke poslanske podpore, saj je za glasovalo 71, proti pa pet poslancev.

STA