Srečanje Pahor-Kosor v znamenju okrepitve gospodarskega sodelovanja
Poljubi, nasmehi, zvrhana mera naklonjenosti - tudi sobotno srečanje slovenskega premierja Boruta Pahorja in njegove hrvaške kolegice Jadranske Kosor v Lovranski Dragi je minilo v prijateljskem vzdušju. A konkretnejših dogovorov o arbitražnem sporazumu in o vprašanju hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke ni bilo.
LOVRAN> Hrvaška premierka Jadranka Kosor po poročanju hrvaških medijev kar ni mogla dočakati prihoda svojega gosta, slovenskega predsednika vlade Boruta Pahorja. Ob prihodu je tako neučakano stekla proti njegovemu avtu. Srečanje je, kot vsa doslej, minilo v prisrčnem vzdušju, pogrešati pa je mogoče odgovora na dve vroči temi: kaj je z izmenjavo diplomatskih not o arbitražnem sporazumu in ali ima največja slovenska banka NLB odprta vrata za poslovanje na hrvaškem bančnem trgu.
Jutarnji list v komentarju srečanja opozarja, da se premierja v Lovranu nista dogovorila o ničemer, razen da se bosta državi pogovarjali v Baslu. Tako nista izpolnila obljub iz Bohinja o rešitvi problema Ljubljanske banke v treh mesecih, ker ta rok poteče v enem tednu. Kosorjeva je popustila slovenskim zahtevam in je privolila, da bodo vprašanje dolga hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke urejali, kot si želi Slovenija - v okviru nasledstva nekdanje SFRJ, opozarjajo v zagrebškem dnevniku.
Pahor in Kosorjeva sta se v skoraj dveurnem pogovoru dogovorila za okrepljeno gospodarsko sodelovanje med državama in v tem okviru za skupen nastop na tretjih trgih. Strinjala sta se, da je mogoče vsa še odprta vprašanja nasledstva rešiti v paketu.
“Kar je ta sestanek prinesel novega, je gotovo gospodarsko sodelovanje,” je poudaril Pahor. S Kosorjevo sta se za skupen nastop na teh trgih dogovorila, ker gre za velike posle in je potrebna ustrezna kapitalska moč.
Skupno varovanje zračnega prostora?
Državi bosta leta 2012 tudi skupaj nastopili na svetovni razstavi Expo v Južni Koreji. Premier Pahor je pri tem poudaril, da ne gre samo za varčevanje, ampak za simbolno gesto prijateljstva dveh narodov, ki si želita, da bi se to še okrepilo.
Premierja Boruta Pahorja, ki je danes tekel na ljubljanskem maratonu in zasedel 1702. mesto (na 21 kilometrov), in gostiteljico Jadranko Kosor je po sobotnem srečanju čakalo mediteransko kosilo. Jedla sta file orad, jastogovo rižoto z jurčki in karpačo iz sveže bele ribe. Po srečanju je Pahor hrvaške državljane povabil, naj zimo preživijo na slovenskih smučiščih vsaj v tolikšni meri, kot so Slovenci letovali na Jadranu.
Dogovorila sta se tudi za oblikovanje komisije, ki bo preučila možnosti skupnega varovanja zračnega prostora. S tem bi Slovenija in Hrvaška, ki sta zaveznici in obe članici zveze Nato, po besedah Pahorja zmanjšali stroške in povečali varnost. “Vendar je k temu treba pristopiti previdno, z vsemi ambicijami, da pridemo do dogovora,” je dodal. O načinu varovanja hrvaškega zračnega prostora se bo Zagreb odločil najkasneje v dveh mesecih.
Kosorjeva je srečanje označila kot izredno dobro, vsebinsko in prijateljsko. Poudarila je, da ji je slovenski kolega tudi tokrat izrazil trdno podporo Slovenije Hrvaški pri sklenitvi pogajanj z EU. Hrvaška premierka si obeta, da bo Hrvaška na medvladni konferenci 5. novembra zaprla tri poglavja v pogajanjih z unijo - o prostem pretoku kapitala, institucijah in prometu.
Premierja sta izmenjala poglede tudi o razmerah na Zahodnem Balkanu, oba pa izpostavila pomen procesa Brdo za stabilnost in krepitev gospodarskega sodelovanja v regiji.
Izmenjave not glede arbitražnega sporazuma premiera v izjavah po srečanju nista omenila, niti tega, ali bo Hrvaška odprla trg za slovenske banke, potem ko je Hrvaška pristala na pogajanja o dolgu varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke v baselski Banki za mednarodne poravnave.
Reševanje v paketu nasledstva
Oba sta spomnila, da sta se lani v Trakošćanu dogovorila za reševanje vprašanje meje in da sta ga državi nato tudi rešili z arbitražnim sporazumom. Pahor je povzel njuno skupno mnenje, da je ob vseh zapletenih vprašanjih, ki so povezana s sukcesijo - ne samo z njenim finančnim delom, torej z možnostjo, da se rešijo devizni varčevalci, da slovenske banke pridejo na hrvaški trg, ampak tudi s vprašanjem ambasad in drugih stvari - morda zdaj “neko okno priložnosti, da bi sedaj v paketu rešili vprašanja nasledstva med državami in tako zaprli eno pomembnih vprašanj, ki je dolga leta obremenjevalo naslednice nekdanje Jugoslavije”.
Kar se tiče pripravljenosti Slovenije in Hrvaške, “je ta izkazana,” je dodal. NR