Štafeta: Branko Pišlar, predsednik ŠZ in VK Izola

>Janeva zanima, kako ocenjujete vpliv krize na športne klube v izolski občini, zlasti pri ekipnih športih, ki že dolgo niso zabeležili izstopajočega dosežka.

“Izolski šport je v rezultatski krizi. Vsi klubi imajo velike težava z zbiranjem denarja za delovanje. Lani je občina povečala financiranje športa in upam, da se bo to zgodilo tudi v letu 2011, sicer bo kriza še hujša, še tako prizadevni prostovoljci po klubih ji ne bodo kos. A slišati je, da naj bi se ta pomoč iz proračuna letos zmanjšala, kar bi pomenilo še en korak nazaj. Po spremembi na čelu občine si želimo sestanek z županom, da se dogovorimo, kako bo s financiranjem. Sicer pa sama športna zveza nima finančnih vzvodov za financiranje klubov in nanj ne more vplivati. Menim, da bi se morali v občini odločiti, morda z neke vrste referendumom, katere športe bomo podpirali in jih dodatno financirali. Zavedati pa se moramo tudi dejanskega potenciala. Nekaj podatkov: vseh društev je 45, 25 jih dobiva denar od centra za šport, vseh športnikov, vključno z vrhunskimi, je 2376, mladih, tistih do vključno starejših mladincev, pa je 1457, nekateri so včlanjeni hkrati v dva ali tri klube. ”

>Kot nekdanji nogometni vratar se dobro spominjate časov, ko je bila Izola v medrepubliški nogometni ligi, vodila v prvem slovenskem državnem prvenstvu in igrala tekmi v pokalu Uefa s slovito Benfico. Od tistih časov so ostali samo navijači Ribari. Se zlata doba nogometa lahko vrne?

“Lahko se vrne, toda kakšno stvar bi morali spremeniti. Ekipo, ki si je izborila tekmi z Benfico, so razprodali, iz mladinske ekipe, ki je bila tedaj slovenski prvak, pa v članski ekipi ni zaigral niti en igralec. Uvažali so drugo- in tretjerazredne igralce, ki so igrali, dokler je bil denar. Strinjam se, da se kupi enega odličnega igralca, da pritegne množice, tako kot je Napoli z Maradono svoj nogomet dvignil v nebesa, ampak za njim je treba graditi domačo ekipo. S tujci ni več lokalnega naboja, kot je bil značilen za tekme med Izolo in Koprom.”

>Veslaški klub Izola je zadnje čase manj uspešen, na prvenstvih osvaja vse manj medalj. Kaj se dogaja?

“Klub je v zadnjem času nazadoval. V preteklosti smo imeli kar nekaj uspešnih veslačev, na primer Majdo Jerman, Erika Tula, Bineta Pišlarja ... A jim nismo uspeli zagotoviti, na primer, povprečne slovenske plače, da bi se lahko v celoti posvetili veslanju. K osipu prispevajo prehodi iz srednjih šol na fakultete, težave mladih v prehajanju v člansko konkurenco, odhodi v druge klube ... Moram pa dodati, da naše vodilo ni ustvarjanje vrhunskih športnikov, temveč poštenih ljudi, ki bodo spoštovani občani in dobri delavci oziroma sodelavci.”

>Vaš sin, nekdanji svetovni prvak med mlajšimi lahkimi veslači, je pustil vrhunsko veslanje?

“Bine je končal fakulteto, se zaposlil in si ustvaril družino. V klubu je v ekipi trenerjev, vesla rekreativno.”

>Obstajajo indici, da so v ozadju razprtij v katerem od klubov politične razprtije. So res?

“Tisti, ki se ukvarjamo s športom, nimamo časa za politiko. Politika se menja, šport in športni funkcionarji ostajamo. Težko bi rekel, da ima politika velik vpliv na dogajanje v posameznih klubih. Morda zgolj tako, da je nekomu, glede na aktualno zasedenost političnih struktur, bolj všeč šport A, drugemu pa šport B.”

>Se ukvarjate z rekreativnim športom?

“Žal bolj slabo. V - recimo - uspešni karieri sem imel nekaj poškodb, a tiste najgrše so prišle, ko sem prestopil v rekreacijo. Poškodoval sem si ramo, zato ne igram več za veterane, vendar hodim in vlečem ergometer. Skrbim za osebno fizično kondicijo, nisem zapečkar.”

>Komu predajate štafeto?

“Pavlu Pinniju, nekdanjemu soigralcu v Vozilih, potem zelo uspešnemu trenerju, ki je poniknil in niti ne vem, ali je še v nogometu. Se bo vrnil?”VENČESLAV JAPELJ