Stieg Larsson: “Država je družina in družina je nasilje”

Včasih pade na novinarje, vpletene v raziskovalno delo. Zdi se, da je pisatelj Stieg Larsson v pisanje nemalokrat vpletal lastne izkušnje: tudi njemu so menda kot raziskovalnemu novinarju veliko časa grozili s smrtjo ...

Larsson je bil sicer rojen na Švedskem leta 1954. Njegov ded Severin je bil nepopustljivi antinacist in je zelo vplival na svojega vnuka. Larsson je pri 12 letih dobil prvi pisalni stroj, prepotoval Afriko kot avtoštopar in oboževal ZF. Bil je aktivist, novinar, pisatelj; pisal je o desničarstvu in bil urednik Expa, protidesničarskega magazina. Prav s tem delom si je služil nenehne grožnje. Detektivke je pisal za sprostitev in neobjavljene so našli med njegovo zapuščino šele po njegovi smrti leta 2004. Ko so jih objavili, so postale hit.

Punkerka s tatujem

Švedi so trilogijo prenesli na filmsko platno ter spremenili igralko Noomi Rapace v punkerko s prelepo tetovažo na hrbtu. Tudi filmska verzija zgodbe, sploh prvi del, je zbudila izjemno zanimanje. Hollywood je že na sledi: ameriško verzijo prve zgodbe naj bi snemal David Fincher, v glavnih vlogah bosta (menda) Daniel Craig in Rooney Mara.

Da, lahko se vprašate: zakaj že? Kolikor je znano, je Larsson pravzaprav zapisal osnovne zgodbe za deset knjig serije. Kdo natančno bo nazadnje imel pravice zanjo, je detektivka, vredna tega naslova. Za pravice se borijo Larssonovi sorodniki - oče ter brat - ter njegova (sicer neporočena) sopotnica Eva Gabrielsson, ki trdi, da si pisatelj z družino ni bil blizu in da je ona njegova edina - sicer ne pravna, a “logična” naslednica.

Zgodbo spleta več niti

Več niti je, ki se nenehno vlečejo skozi filmsko “milenium trilogijo”. Ena je novinarska. Druga je ta o “grozljivih družinah” - trnek, na katerega nas Larsson vedno znova lovi, je spolno nasilje. Tretja je ta o državni korupciji -, ki je na nek način zrcalna, a povečana zgodba o tistih, ki bi morali “za nas skrbeti”, a nas izkoriščajo. Liki so večinoma zarisani zelo črno-belo - izjema je, a tudi to le do nekega trenutka, odnos junakinje z “njenim” novinarjem. Dekle z zmajskim tatujem je - tudi po pisateljevem priznanju - junakinja, podobna stripovski Modesti Blaise. Lik njenega “neobčutljivega” brata bi prav tako lahko prišel iz tega stripa (in se imenoval Simon Delicata).

Stieg Larsson je umrl leta 2004, star 50 let, zaradi srčnega infarkta. Zgodba o njegovih junakih je še daleč od tega, da bi bila končana.

Kinoklub Vič predvaja vse tri filmske dele v enotedenskem zaporedju.

PETER ZUPANC