Sto let Glasbene matice
Zaradi neizvajanja 15. člena zaščitnega zakona je Glasbena matica iz Trsta od leta 2001 izgubila pet milijonov evrov. Zaradi kaotičnosti italijanske zakonodaje se je znašla v praznem prostoru. Praznovanje stoletnice je zato minilo predvsem v duhu iskanja novih rešitev.
TRST> V prostorih Narodnega doma so se v petek zvrstile osrednje prireditve ob koncu praznovanja stoletnice Glasbene matice (GM), okrogla miza o prihodnosti slovenskega glasbenega izobraževanja v Italiji, razstava Sto let Glasbene matice in premiera dokumentarnega filma Muzika od Trsta do Trbiža. Celotno dogajanje pa je bilo usmerjeno v kritično pretresanje trenutnih razmer in iskanje odgovorov, kako naprej.
Glasbena matica v Trstu je nastala kot podružnica ljubljanske Glasbene matice leta 1909 in tri leta kasneje že pridobila pravico do poučevanja. Pouk je potekal v Narodnem domu, po njegovem požigu pa na drugih lokacijah vse do leta 1927, ko je bila razpuščena. Ponovni preporod je doživela takoj po koncu druge svetovne vojne leta 1945, ko je začela delovati kot zasebna šola z državnimi šolskimi programi. GM ima svoje podružnice v tržaški, goriški in videmski pokrajini, dejavna je tudi v Reziji, na mednarodnem področju pa se je uveljavila z organiziranjem festivala kitare Kras in tekmovanja Fisa...armonie. V letošnjem šolskem letu pouk obiskuje 600 učencev, iz njenih vrst pa je izšlo 98 diplomiranih glasbenikov.
Zakonski absurdi
Osnovne iztočnice za razpravo na okrogli mizi pod moderatorsko taktirko Aleša Doktoriča je postavil ravnatelj GM Bogdan Kralj. Problemi, s katerimi se sooča ta osrednja glasbena ustanova Slovencev v Italiji, niso zgolj finančne narave, je prepričan, temveč predvsem pravne in vsebinske. Zaradi finančnih težav je onemogočeno vsakršno načrtovanje, predvsem pa razvoj. Potrebno je zagotoviti sistemsko financiranje, to pa bo možno le z uresničitvijo 15. člena zaščitnega zakona, ki določa pravni status GM kot samostojne sekcije pri državnem konservatorju G. Tartini v Trstu, in predvsem financiranje. Čeprav je GM edina institucija, za katero zaščitni zakon jasno določa način in višino financiranja, tega v desetih letih še niso uredili. GM se tako še naprej vzdržuje z denarjem, namenjenim manjšinskim ustanovam, pol milijona evrov letno, predvidenega za njeno delovanje, pa ostaja že desetletje samo na papirju.
Kaotični šolski sistem
Zgovorna je bila primerjava slovenskega in italijanskega šolskega sistema na področju glasbenega izobraževanja, kot sta ga predstavila Marija Gregorc s slovenskega ministrstva za šolstvo in šport ter Giuseppe Zudini z državnega konservatorija Jacopo Tomadini iz Vidma. Medtem ko je glasbeno izobraževanje v Sloveniji sistemsko urejeno kot švicarska ura, vlada na italijanski strani popoln kaos. Reformiranje glasbenega izobraževanja traja že desetletja, zakoni se sprejemajo drug mimo drugega, zaradi različnih interpretacij zakonskih določil pa se zgodi, da sistem ne deluje enotno niti na ravni posamezne dežele, kaj šele celotne države. Tudi zato je status GM otežen, je poudarila članica paritetnega odbora Nives Košuta. Po eni strani ji namreč po zaščitnem zakonu pripada status akademske ustanove, po drugi pa tega zaradi reform v teku ne more uresničiti.
Razprava o glasbenem izobraževanju, tokrat v okviru slovenske skupnosti, se bo danes ob 16. uri nadaljevala v prostorih Kinemaxa v Gorici. Predstavniki GM in SCGV Emil Komel bodo skušali razdelati prednosti in pomanjkljivosti povezovanja obeh glasbenih ustanov in skupnega nastopanja v boju za ustrezni status, organiziranost in financiranje slovenskega glasbenega izobraževanja v Italiji.
Prihodnost je v povezovanju
GM tako čaka cela vrsta izzivov. Za začetek se bo morala povezati z goriškim Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel, ki se sodelovanja ne otepa, vsaj če gre verjeti besedam Marjete Kranner, ki je v Trstu govorila v imenu goriškega Centra.
Sicer pa so po mnenju najdrznejših vse možnosti za razvoj slovenskega glasbenega izobraževanja odprte, je poudarila dr. Tarjana Rojc, scenaristka filma Muzika od Trsta do Trbiža. Tudi tiste, ki vodijo do ustanavljanja slovenske glasbene akademije v Trstu.
VIDA G. POSINKOVIĆ