Strasbourg: Slovenija mora poplačati varčevalce LB
Slovenija mora sprejeti ukrepe, da bodo za izplačilo deviznih vlog pri Ljubljanski banki tako tožnika iz BiH kot vsi, ki so v enakem položaju kot onadva, lahko dobili prihranke izplačane pod enakimi pogoji kot tisti, ki so imeli vloge v domačih podružnicah slovenskih bank, je danes razsodilo sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.
STRASBOURG> Sodišče je v tožbi treh državljanov BiH proti Sloveniji, Srbiji, BiH, Hrvaški in Makedoniji soglasno ugotovilo, da dejstvo, da slovenska in srbska vlada varčevalcem LB v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli nista omogočili dostopa do deviznih vlog, predstavlja sistemski problem.
Visoki predstavnik RS za vprašanja nasledstva Rudi Gabrovec je začuden nad razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, da bo morala Slovenija sprejeti ukrepe za poplačilo varčevalcev LB. “Sodbo še berem in se čudim, tudi pristranskosti razsodbe,” je dejal Gabrovec in namignil, da sodniki, ki so izrekli sodbo, večinoma prihajajo z območja nekdanje Jugoslavije. “Ta razsodba je hudo pristranska, kar pa v danem trenutku še ne pomeni nič, ker se bo Slovenija na to zagotovo pritožila pred veliki senat,” je dejal. Opozoril je na ločeno mnenje sodnika Boštjana M. Zupančiča iz Slovenije. Kot je dejal, je v tem mnenju “večina tistih zadev, na katere bo Slovenija v pritožbenem postopku opozorila in ponovno poudarila še nekatere druge elemente, ki so bili preprosto spregledani”. Gabrovec je poudaril: “Osnovni argument je - če denarja nisem vzel, potem me nihče ne more prisiliti, da ga moram vrniti. Nihče v Sloveniji denarja ni vzel. Tudi banka ne.”
Sloveniji je sodišče naložilo, da mora dvema od treh tožnikov, Emini Ališić in Azizu Sadžaku, v treh mesecih od pravnomočnosti sodbe plačati po 4000 evrov za nematerialno škodo, poleg tega pa še morebitne davke.
Odločilo je, da mora Slovenija v šestih mesecih po pravnomočnosti razsodbe tudi sprejeti ukrepe, da bosta Ališićeva, Sadžak in vsi, ki so v enakem položaju kot onadva, lahko dobili izplačane stare devizne vloge pod enakimi pogoji kot tisti, ki so imeli prihranke v domačih podružnicah slovenskih bank.
V razsodbi, objavljeni na spletni strani sodišča, piše, da je Slovenija v primeru Ališićeve in Sadžaka kršila temeljne človekove pravice do lastništva in uživanja svojega premoženja, o čemer govori 1. člen 1. protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Druge tožene države po mnenju sodišča tega člena niso kršile.
Slovenija je v primeru Ališićeve in Sadžaka po mnenju sodišča kršila tudi 13. člen konvencije, ki govori o pravici do učinkovitega pravnega varstva. Druge tožene države tega člena niso kršile, je razsodilo sodišče.
Sodišče tudi meni, da Slovenija in Srbija nista kršili 14. člena konvencije, ki govori o diskriminaciji na podlagi nacionalnosti.
STA