Strategija ginekologije in porodništva do leta 2020 odmeva tudi na Primorskem
Javna razprava o strategiji razvoja ginekologije in porodništva do leta 2020 se je uradno pričela včeraj, javnost pa buri že dva meseca. Dokument je stroko že razklal, ljudi pa razburil. Kljub zatrjevanju zdravstvenega sveta (ZS) pri zdravstvenem ministrstvu, da nobeni od 14 porodnišnic ne grozi zaprtje, v njih zaposleni in prebivalci v to ne verjamejo. V Šempetru in Izoli pozivajo k razumu, v razpravi bodo argumentirano sodelovali.
ŠEMPETER, IZOLA> Ob napovedi namere zdravstvenega ministra Dorjana Marušiča za racionalizacijo ginekološko-porodniške dejavnosti v državi pred dvema mesecema, to je poveril ZS, se je razprava že začela - od včeraj tudi uradno.
Predsednik ZS, prof. dr. Rajko Kenda, zatrjuje, da nobeni od 14 porodnišnic ne grozi zaprtje. Navaja pa podatke o premalo porodih v manjših porodnišnicah - med njimi v izolski, zato mu zaposleni in prebivalstvo ne verjamejo.
Za mnenje smo zaprosili predstavnike šempetrske in izolske ginekološko-porodniške dejavnosti. Postojnska ustanova je specializirana, njen direktor Aleksander Merlo pa je član 17-članske strokovne delovne skupine, ki je pripravila gradivo ZS.
Poziv k treznosti
Na oddelku za ginekologijo in porodništvo v šempetrski bolnišnici se na leto rodi od 850 do 900 otrok. “Ginekologi in porodničarji ne čakamo le na porode,” izpostavlja Barbara Venier, vodja ginekološkega oddelka. “Veliko je še ginekoloških in operacij raka na rodilih ter dojki, pregledov, zdravljenja. Za vse to smo usposobljeni. Človek nikdar ne ve, s kakšnim primerom se bo soočil.”
Venierjeva omenja, da so zamisli o racionalizaciji dejavnosti že stare, vsake toliko aktualne in pogosto politično podprte. “Žalosti me trditev, da je porod predvidljiv. Ne veš, kako bo potekal, kaj se lahko zaplete, da bo človel moral reševati življenje novorojenca in matere. Zato je lahko 80 kilometrov usodnih za življenje. Še zlasti, ko so, denimo, Rebrnice zaprte zaradi snega in burje.”
Nespametno je meriti le število porodov, vseh drugih strokovnih meril pa ne upoštevati. Vprašanji o zaprtju šempetrskega in izolskega oddelka sta nestvarni: “Kam bodo šle vse bolnice in porodnice? Ljubljana in Postojna jih ne bosta zmogli sprejeti; če bodo do tja ob prometnih zagatah uspele priti! Pričakujemo trezno presojo, brez političnih pritiskov, saj se ne smejo znižati strokovni in standardi varnosti za bolnice, porodnice in zdravljenje. V razpravi bomo sodelovali.” Sodelovati morajo tudi predstavniki vseh strokovnih vej, ki so del te dejavnosti, od babic dalje.
Porod je - urgenca
Tako meni Boštjan Lovšin, vodja porodniške dejavnosti v izolski bolnišnici (SBI). “Zgolj število porodov (lani 762) ne zadošča za presojo o delovanju, saj smo opravili še toliko drugih posegov (operacije rodil, dojke, tudi rakave, pregledi, zdravljenje).”
Opozarja, da ZS za izdelavo razvojnega dokumenta ni imel na voljo analiz razmer, saj strokovnih meril ni. Drugih strokovnjakov niso vabili (denimo združenja za perinatalno medicino in babic), ki so del dejavnosti. “K 1,7 poroda na ginekologa je treba prišteti druge operacije in, vse, kar delamo in smo za to usposobljeni. Administrativna odločitev zapreti vrata ob 14. uri, je absurdna. Ogrozila bi zdravje, življenje in kakovost zdravstvene oskrbe žensk in novorojencev. Vsak porod je v bistvu urgenca, nikdar ne veš, kako bo potekal. Pri zapletu je vsaka minuta pomembna, vsak kilometer vožnje je lahko usoden. Že zdaj kdaj porodnica med vožnjo po slabih lokalnih cestah rojeva v rešilcu. Za ceste in zastoje na avtocestah je znano, kakšne so in kje.”
V SBI se zavzemajo za široko javno razpravo, upoštevaje podatek Evroperistada, da so slovenske porodnišnice varne. “Še veliko je področij, ki bi jih morali racionalizirati pred porodništvom,” pa še dodaja Boštjan Lovšin.
JASNA ARKO
