Stres: Brez T-2 bi danes Zvonova veselo zvonila
Nadškofija bi morala biti skrajno konservativna, to načelo je bilo nedvomno kršeno. Težko je povsem ne tvegati, a tveganje mora biti razumno. Brez T-2 bi danes Zvonova veselo zvonila, je v pogovoru za tednik Reporter pojasnil ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres.
LJUBLJANA> Številke, ki se omenjajo v javnosti o skupni zadolžitvi Mariborske nadškofije, so po Stresovem mnenju neresnične. “Po mojem vedenju znašajo med 300 in 400 milijoni, in ne med 800 milijoni in milijardo evrov,” je zatrdil Anton Stres.
Upniki propadlega cerkvenega holdinga Zvon Dva so v predvidenem trimesečnem roku prijavili za dobrih 407,5 milijona evrov terjatev. Največ terjatev je prijavila Nova Ljubljanska banka (NLB), ki je na mariborskem sodišču tudi zahtevala in dosegla stečaj Zvona Dva. Skupaj ima do omenjenega holdinga kar za 73 milijonov evrov terjatev, ki jih je stečajna upraviteljica Vida Gaberc, z izjemo manjšega pogojno priznanega dela, priznala v celoti. Abanka Vipa je prijavila za 58, Gorenjska banka za 35, Banka Celje in Nova Kreditna banka Maribor pa vsaka za 22 milijonov evrov terjatev. Prav tako že propadlo cerkveno Gospodarstvo Rast je prijavilo za dobrih 13 milijonov evrov terjatev.
Zvon Ena je bil eden najbolj stabilnih slovenskih holdingov
Ob tem je pojasnil, da mu je celo nekdanji finančni minister večkrat dejal, da je bil Zvon Ena eden od najbolj stabilnih finančnih holdingov v Sloveniji. "Njegove naložbe so bile dobre, zato so banke tudi odobrile posojila. Menim, da je bila, kot sem že poudaril, predvsem preveč tvegana naložba v lastno optično omrežje," je izpostavil.
Stres je dejal, da je še nekaj dni pred stečajem obstajalo upanje, da bodo banke pristale na prisilno poravnavo Zvona Ena, ki so ji nekatera izvedenska mnenja dajala prednost. “Še poprej je bila menda banka Rothschild pripravljena na dokapitalizacijo, vendar se nikakor ni mogla uskladiti z bankami, prvenstveno z NLB, ki očitno ni pristajala na nobeno drugo rešitev kot na stečaj,” je dodal Stres.
Krive so tudi banke in kriza
Ob tem je izpostavil, da noče reči, da je bilo s strani škofije vse v redu, kriva je le gospodarska kriza in banke, to bi bilo izgovarjanje in sprenevedanje, po drugi strani pa nikakor ne more pristati na to, da odgovornost nosi samo škofija, vsi drugi dejavniki in okoliščine pa so povsem nedolžni. “Kot rečeno, do zloma je vodil skup različnih dejavnikov. Če bi škofijsko gospodarstvo ravnalo manj tvegano, bi bile težave manjše ali do njih sploh ne bi prišlo. Vse bi se lahko končalo drugače, če ne bi bilo krize ali če bi banke za financiranje dolgoročnih projektov zagotavljale dolgoročne vire, kot je bilo zaprošeno, in na koncu ravnale drugače,” meni Stres.
Zvon Dva se bo izmazal
Istrabenz je bil prav tako kot Zvon Ena in Zvon Dva finančni holding. Stres je poudaril, da se bo ta zmazal in banke bodo poplačane. “Nekateri menijo, da bi tudi v tem primeru banke dobile več, če bi bile pripravljene sodelovati pri reševanju Zvona Ena. Tresk bi bil manjši in upniki bi bili mogoče celo poplačani. Za vse, ki jim je Cerkev trn v peti, je to krasna priložnost. Smo tepeni, zadnjo plat smo res sami nastavili, res pa je tudi to, da se to s pridom izkorišča. Naložili nam jih bodo več, kot si zaslužimo,” je še izpostavil Stres.
Pri delitvi bremen krize po Stresovem mnenju absolutne pravičnosti ni, prav tako pa ne vidi velikih nesorazmerij. “Tudi mi bi lahko protestirali, saj dejansko že zdaj zelo malo dobimo od države. Če bodo tudi drugi na sebi čutili večje breme, smo ga pripravljeni tudi mi,” je pojasnil.
STA