Strokovni del festivala: Kdo bere?
Letošnje geslo Vilenice Kdo bere? zaključuje trojček strokovnih obfestivalskih razmišljanj, ki se je pred dvema letoma začel z vprašanjem Kdo piše?. Kompleksnost bralne izkušnje in razvoj branja ter bralke in bralca skozi zgodovino bodo raziskovali literarni komparativisti na osmem kolokviju in udeleženci okrogle mize Srednjeevropske pobude (SEP).
Kot ugotavlja moderatorka okrogle mize, novinarka in publicistka Tanja Lesničar Pučko, je bralna kultura kvantitativno še izmerljiva, veliko bolj izmuzljivo pa je vprašanje “kaj je bralna izkušnja, kaj jo določa in kako ona določa bralca.V čem je neskončna privlačnost branja? Branje ne zadovoljuje le človekove imanentne potrebe po pojasnilih in razlagah sveta okoli nas, temveč tudi po možnostih biti in bivanja, po neskončnem številu življenj in usod, ki niso naše, a jih želimo spoznati, razumeti, jih skozi knjigo uzreti na način, kot ga je določil avtor, a hkrati tudi zunaj njega, z vložkom lastnih predstav in pogledov,” Pučkova razmišlja o brezčasni, intimni dimenziji odnosa do knjige.
Preteklost branja, pomisleki o njegovi koristnosti, o njegovem razmerju do “realnega” sveta in do novih komunikacijskih orodij so izhodišča za razpravo, ki bo v četrtek in na kateri bodo sodelovali trije letošnji udeleženci Vilenice. “Ali splet podpira literaturo? Po mojem mnenju jo. Olajšuje namreč komunikacijo med avtorji, odpira prostor za komentarje, spodbuja nastanek skupin oboževalcev, spletnih časopisov, vse to pa pripomore k oblikovanju literature in njeni priljubljenosti,” razmišlja bolgarska pesnica, prevajalka in esejistka Kristin Dmitrova. “Gotovo ostajajo taki, ki se jim zdi stoječe branje nesramno, ležeče branje pa pregrešno. Govorim vedno, ko hodim, pišem, ko sedim, berem vedno, ko ležim,” o bralni izkušnji v svojem eseju piše švedski esejist in romanopisec Aris Fioretos. Makedonski pisatelj in novinar Blaže Minevski razmišlja o branju kot ritmu srca: “Če sledimo ritmu srca, in videli smo, da je ta povezan z vsebino vsake prebrane besede, tedaj kot bralci ne potrebujemo nobenih vejic, saj srčni utrip sam zaznamuje mesta za odmor med pomenom besed in njihovo čustveno vsebino.”
Kdo ali kaj bere literaturo? je osnovno vprašanje komparativističnega kolokvija, ki ga pripravlja Oddelek za primerjalno književnost Filozofske fakultete v Ljubljani. Na kolokviju bodo v sredo in četrtek v treh sklopih - raziskovanje branja v 17., 18, in 19. stoletju, motiv bralke v literaturi ter teorija sodobnih bralnih praks - razpravljali domači teoretiki iz petih oddelkov Filozofske fakultete in ugledni znanstveniki iz tujine.