Strožji zakoni za boj proti trgovini z ljudmi
Kriminalcem, ki tihotapijo in prodajajo ljudi, bodo v prihodnosti grozile strožje kazni, žrtve trgovine z ljudmi pa bodo bolje zaščitene. Evropski parlament je v torek potrdil nova evropska pravila, ki bodo namenjena predvsem zajezitvi izkoriščanja na področjih, kot so spolne storitve, gradbeništvo, kmetijstvo ali gospodinjska opravila.
LJUBLJANA> Kriminalno podzemlje se ukvarja s trgovino z belim blagom iz različnih razlogov, zato bo nova zakonodaja zajemala širok nabor primerov, kot so spolno izkoriščanje, prisilno delo, prosjačenje, odstranitev organov za presaditev, nezakonite posvojitve in prisilne poroke.
Širša opredelitev izkoriščanja
Nova direktiva tudi prinaša širšo opredelitev pojma “izkoriščanje” kot okvirni sklep EU iz leta 2002, ki ga nadomešča, in zajema več žrtev te prakse.
Parlament je predlog direktive potrdil s 643 glasovi za, 10 proti in 14 vzdržanimi glasovi. Besedilo, o katerem so se predstavniki parlamenta in sveta že predhodno dogovorili, določa minimalna pravila glede opredelitev kaznivih dejanj in kazni za storilce ter skupne ukrepe za preprečevanje te oblike kriminala in zaščito žrtev.
V EU je žrtev trgovine z ljudmi vsako let več tisoč. Večinoma se jih izkorišča za prostitucijo (43 odstotkov) in za služabniška opravila (32 odstotkov).
Najmanj pet let zapora
Po sprejetju direktive bodo morale države članice njena določila prenesti v svoje zakonodaje v dveh letih. Direktiva državam nalaga, da morajo kazniva dejanja v zvezi s trgovino z ljudmi kaznovati z najmanj petimi leti zapora, v posebnih oteževalnih okoliščinah pa s kaznijo najmanj desetih let.
Za posebne oteževalne okoliščine se šteje, kadar so žrtve otroci, ko so storilci kaznivih dejanj organizirane kriminalne skupine, ko je ogroženo življenje žrtve ali, ko je bilo dejanje storjeno s hudim nasiljem. Kaznivi bodo tudi spodbujanje, pomoč, napeljevanje ali poskus kaznivega dejanja trgovine z ljudmi.
Za podjetja še druge sankcije
Države članice bodo lahko za primere, ko bi bili storilci kaznivega dejanja pravne osebe, na primer podjetja, ki bi izkoriščala žrtve trgovine z ljudmi, poleg kazenskih ukrepov in glob predpisale tudi druge sankcije, kot so izključitev iz upravičenosti do javnih ugodnosti ali pomoči ter začasna ali stalna prepoved opravljanja poslovne dejavnosti. Med obveznimi ukrepi, ki jih bodo morale države vnesti v svojo kazensko zakonodajo, bo tudi zaseg in odvzem premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji. Zasežen denar naj bi uporabili za pomoč žrtvam in njihovo zaščito, tudi za odškodnine.
Države morajo žrtvam zagotoviti varnost
Žrtvam trgovine z ljudmi bi morale države članice zagotoviti ustrezno varno namestitev, materialno pomoč in potrebno zdravljenje, vključno s psihološko pomočjo.
Kadar žrtev nima dovolj denarja, mora imeti zagotovljeno brezplačno pravno svetovanje in pravno zastopanje, prav tako pa naj bi imele žrtve trgovine z ljudmi dostop do programov za zaščito prič in shem za odškodnino žrtvam nasilnih naklepnih kaznivih dejanj.
Pomoč bi morala biti zagotovljena pred, med in tudi po zaključku kazenskega postopka, ne glede na to, če je žrtev pripravljena sodelovati v postopku kot priča. Pristojni nacionalni organi bi morali tudi imeti pravico, da žrtev trgovine z ljudmi ne preganjajo ali kaznujejo zaradi njihove vpletenosti v kriminalne dejavnosti, ki so jih bile prisiljene izvesti.
Največ žrtev v prostituciji
Za zmanjšanje povpraševanja direktiva predvideva, da naj države članice preučijo možnost kriminalizacije uporabe storitev osebe, kadar je znano, da je žrtev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi.
NR